Popoldansko vajo z naslovom Vaja potres 2026 – 50 let pripravlja občinski štab civilne zaščite občine Kobarid. Namen vaje je preveriti in utrditi teoretično znanje ter postopke udeležencev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izboljšati medsebojno usklajenost in razumevanje nalog.
Kot je za STA ob obletnici ocenil inženir gradbeništva Samo Gostič, potresna varnost v državi ostaja pomanjkljiva, velik del stavb namreč ni ustrezno utrjen. Na strokovnem posvetu v Ljubljani, ki ga organizira Slovensko društvo za potresno inženirstvo v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK, bodo zato danes vodilni strokovnjaki, vključeni v popotresno obnovo, predstavili svoje izkušnje in strokovna spoznanja. Osrednja pozornost bo namenjena resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres, sprejeti leta 2023, njenemu pomenu za dolgoročno in sistematično povečanje odpornosti stavb ter akcijskemu programu, usmerjenemu v zmanjšanje potresnega tveganja.
Številne dogodke pripravljajo tudi v Tolminskem muzeju. Pester program prireditev pod skupnim naslovom Zgodba o ponovnem rojstvu pa pripravljajo tudi v Furlaniji - Julijski krajini (FJK).
Žarišče potresa leta 1976 z magnitudo 6,5 je bilo v Huminu, severno od Vidma. Tla so se stresla ob 21. uri, potres, ki so ga čutili v več evropskih državah, od Švice, Francije in Belgije do Poljske in Madžarske, pa je močno prizadel tudi Slovenijo, ki je bila tedaj del Jugoslavije, zlasti njen severozahodni del. Potresu so sledili še številni popotresni sunki, najmočnejši je bil 15. septembra 1976 z magnitudo 5,9.
V Italiji je zaradi potresa umrlo skoraj tisoč ljudi, ranjenih je bilo več kot 2500. V Sloveniji je tresenje tal zahtevalo eno smrtno žrtev, 31 ljudi je bilo ranjenih. Materialna škoda je bila ogromna. Kot na svoji spletni strani navaja Agencija RS za okolje, so bili skoraj popolnoma uničeni številna mesta in vasi v širšem nadžariščnem območju – poleg Humina še Pušja vas in Osovk v Italiji ter Podbela in Breginj v Sloveniji.
Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 150.000 ljudi. Kmalu so stekla obnovitvena dela, a po izjemno močnem popotresnem sunku 15. septembra 1976 so se številne zgradbe znova ali dokončno porušile. Na slovenski strani je bilo poškodovanih okoli 11.000 stavb. Največjo škodo so potresi povzročili v vaseh Podbela, Breginj, Robidišče, Grant, Kobarid, Ladra, Livške Ravne, Sedlo, Žaga in Srpenica.