Na ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da so postopki prodaje nekdanjega skupnega premoženja, ki izhajajo iz premoženja jugoslovanske diplomacije, ta pa je bila zaradi politike neuvrščenosti široko razvejana po svetu, izjemno zapleteni in dolgotrajni. Nasledstveni sporazum je bil denimo podpisan leta 2001, veljati je začel po treh letih, nakar so nastopila naporna pogajanja o »umazanih podrobnostih«, saj se je izkazalo, da je seznam nepremičnin pomanjkljiv, v mnogih primerih pa se je tudi pokazalo, da se srbski diplomaciji ni mudilo zapuščati prostorov nekdanje skupne države. V začetku julija se je Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji v Beogradu uspelo dogovoriti o preostanku razdelitve premoženja, to je tistega, ki še ni bilo prodano ali pa zanj ni bilo interesa (denimo Moskva). Iz te kvote manj zaželenih nepremičnin je Sloveniji pripadlo veleposlaništvo v Georgetownu v južnoameriški Gvajani.
Dva milijona iz Tokia
Pred tem so države naslednice na podlagi dogovora iz leta 2012 maja letos prodale veleposlaništvo v Tokiu za nekaj več kot 15 milijonov evrov, od česar je po razdelitvenem ključu Sloveniji pripadlo 2,1 milijona evrov. V diplomatskih krogih ocenjujejo prodajo te nepremičnine za velik uspeh, saj bo kupec večnadstropno stavbo moral podreti, ker je bila zgrajena leta 1965 še po starih protipotresnih standardih. A ker je tedanji Jugoslaviji uspelo pridobiti izjemno atraktivno lokacijo za svoje veleposlaništvo, so lahko države naslednice takratno naložbo dobro iztržile. Da je imela diplomacija nekdanje skupne države dober nos za lokacije nepremičnin, potrjuje tudi lanska prodaja rezidence veleposlanika SFRJ v New Yorku. Za 17-sobni duplex sredi Manhattna so naslednice skupaj iztržile dobrih 12 milijonov evrov, od tega je na račun MZZ prišlo 1,236 milijona dolarjev. V New Yorku je naprodaj še stavba nekdanjega stalnega predstavništva Jugoslavije pri OZN, ki se nahaja ob Centralnem parku v New Yorku in predstavlja redek preostanek arhitekturne newyorške dediščine iz dvajsetih let minulega stoletja, zato jo prodajajo za 50 milijonov dolarjev. Problem, ki je nastal pri tem poslu, je, da je konec lanskega leta v prostorih, ki jih je uporabljala srbska diplomacija, zagorelo in jo bo treba obnoviti. Po zadnjih informacijah se države naslednice, ki si obetajo izdaten izkupiček od prodaje, še dogovarjajo, kako pristopiti k zadevi, ker še niso urejene vse podrobnosti glede zavarovalnine in višine škode med stalnim predstavništvom Srbije pri OZN in zavarovalnico.
Kupnina za obnovo in nakup nepremičnin
Na seznamu odprodaje veleposlaništev SFRJ sta še dva finančno zanimiva posla, in sicer sta naprodaj še veleposlaništvi v Bonnu in Bernu. Na MZZ pojasnjujejo, da je prodaja nepremičnine v nekdanji prestolnici zahodne Nemčije v zaključni fazi, prodajna pogodba med bodočim kupcem in državami naslednicami pa naj bi bila sklenjena v prihodnjih tednih. Za nepremično v Bernu države naslednice še zbirajo ponudbe. Ob popisu jugoslovanskih nepremičnin leta 1991 je bilo veleposlaništvo v Bonnu ocenjeno na 5,4 milijona evrov, v Bernu pa na 7,7 milijona dolarjev, a od takrat so cene nepremičnin precej višje.
Slovenija je iz svoje kvote nepremičnin doslej prevzela šest diplomatskih nepremičnin: generalni konzulat SFRJ v Sao Paulu in hišo v Brasilii (Brazilija), veleposlaništvo in rezidenco v Rabatu (Maroko), rezidenco v Bamaku (Mali) in veleposlaništvo ter rezidenco nekdanje države v Dar es Salaamu (Tanzanija). Pred tem je po nasledstvenem sporazumu dobila v last tudi nepremičnine v Washingtonu, Celovcu, Rimu in Milanu. Nepremičnino v lombardijski metropoli Milanu je Slovenija pred časom prodala za 4,87 milijona evrov, ministrstvo za zunanje zadeve pa kupnine, ki jih je prejela iz naslova odprodaje premoženja jugoslovanske diplomacije, namenja v glavnem za obnovo obstoječe mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev ali za nakupe novih nepremičnin za potrebe diplomacije. Zunanje ministrstvo je tako letos kupilo prostore za generalni konzulat Slovenije v Trstu, poleg tega načrtujejo nakup še nekaterih drugih poslovnih prostorov za potrebe slovenske diplomacije, a podrobnosti ne razkrivajo, ker si ne želijo kvariti pogajalskih izhodišč. Z dediščino nekdanje skupne države nameravajo prenoviti tudi prostore stalnega predstavništva v Bruslju za potrebe predsedovanja EU leta 2021, v načrtu pa je tudi prenovitev vile Maraviglia v Rimu, kjer je bila jugoslovanska rezidenca in ki je po nasledstvenem sporazumu pripadla Sloveniji. V te prostore naj bi se po napovedih MZZ preselilo slovensko veleposlaništvo.
