Poslanci in poslanke državnega zbora bodo danes oddali glas o predlogu zakona, ki naj bi omogočil prehod savinjsko-šaleške regije v novo razvojno obdobje. Besedilo zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je v preteklih tednih doživelo več dopolnitev, s katerimi naj bi odgovorili na zelo kritično mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
Služba je med drugim opozorila, da predlog zakona v več točkah odstopa od sistemske zakonodaje, posamezne določbe utegnejo biti tudi v nasprotju z ustavnim načelom pravne države in načelom enakosti. Služba je prav tako podvomila, ali je zakon v skladu z zakonodajo EU.
Predlagani koalicijski amandmaji naj bi sicer odpravili nekatere pomanjkljivosti, ne vseh, so zatem ugotavljali v zakonodajno-pravni službi, kjer so pogrešali predvsem ustreznejše utemeljitve posebnih pravic zaposlenih v Premogovniku Velenje.
Vlada Roberta Goloba je predlog zakona sprejela novembra lani. Po njenem prepričanju z njim uresničujejo zaveze iz nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033.
Kopali bodo, dokler bo TEŠ kuril premog
Zakon dopušča možnost, da bi prej prenehali kopati. »Prenehanje pridobivanja premoga je predvsem odvisno od tega, kako dolgo bo funkcioniral TEŠ (Termoelektrarna Šoštanj, op. p.), kako dolgo bo trajala potreba po premogu,« je na seji parlamentarnega odbora opozoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Predlog zakona določa še, da bi rudarska dela povsem opustili do 30. junija 2045, nakar bi v istem letu izpeljali likvidacijo družbe Premogovnik Velenje. »Navedeni roki omogočajo postopno, varno in finančno vzdržno zapiranje enega najzahtevnejših tehničnih objektov v Sloveniji ter hkrati zadnjega premogovnika,« je na seji državnega zbora ocenil Miran Gajšek, državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Za izvajanje zakona je predviden obsežen finančni okvir, več kot 1,13 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju od leta 2026 do leta 2045, kar pomeni približno 50 milijonov evrov letno.
Poslanske skupine koalicije so napovedale podporo zakonu, v SDS bodo glasovali proti, v NSi mu ne bodo nasprotovali. Vida Čadonič Špelič (NSi) je opozorila, da predlog zakona temelji na več predpostavkah, ki v tem trenutku niso zagotovljene. Izvajanje javne službe oskrbe s toploto v Šaleški dolini je denimo zagotovljeno le do aprila prihodnje leto.
Interventni zakon spisali na nerealnih predpostavkah
Spomnimo: leta 2024 sprejet zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki je TEŠ formalno preoblikoval iz proizvajalca elektrike v dobavitelja toplotne energije, določa, da bo TEŠ javno službo opravljal do 30. aprila 2027. Omenjen datum je vlada določila na podlagi predvidevanja, da bo mogoče do leta 2027 zagotoviti alternativni vir ogrevanja Šaleške doline. Že od lanskega leta je znano, da se to ne bo uresničilo. Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije določa, da se morajo vlaganja v sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline izvesti najpozneje do leta 2030.
Župana občin Velenje in Šoštanj sta predlog zakona načelno pozdravila, a z njim nista povsem zadovoljna. »Želel bi si paketno obravnavo treh zakonov, torej zakona o zapiranju premogovnika, zakona o prestrukturiranju regije in interventnega zakona, ki je TEŠ in Premogovnik Velenje izvzel iz skupine HSE,« je dejal Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje. »Tako bi lahko te zakone poenotili in bi Šaleška dolina točno vedela, kaj jo čaka. Zato je pri tem zakonu še vedno nekaj kislega nasmeha.« »Če interventni zakon ne bo podaljšan, bo težko izvajati obravnavani zakon,« je dodal Boris Goličnik, župan občine Šoštanj.
Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije zakon podpira. »Predlog je dovolj dober kompromis,« je prepričan predsednik sindikata Simon Lamot. »Zakon še vedno ne daje popolnih zagotovil za nemoteno in varno obratovanje premogovnika,« je opozoril Danilo Rednjak, predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Premogovnika Velenje. »Opredeljuje odkopavanje premoga najpozneje do konca leta 2033 in zapiranje do leta 2045, vendar nikjer ni zagotovil, da se bo odkopavalo do konca leta 2033. S sprejetjem interventnega zakona je zagotovljeno financiranje do konca aprila 2027, kako bo zagotovljeno do konca leta 2033, pa je vprašanje, ki si ga večkrat postavljamo in nanj skoraj nimamo odgovora, kar med zaposlenimi še vedno povzroča zaskrbljenost.«
Ministrstvo za naravne vire in prostor je premogovniku medtem že podaljšalo rudarsko pravico in koncesijo za gospodarsko izkoriščanje lignita za prihodnjih 20 let, do 21. januarja 2046. Nova koncesija omogoča izvajanje rudarskih del v omejenem obsegu, namenjenem zagotavljanju nujnih energetskih in sistemskih potreb države v prehodnem obdobju.