V zadnjem času je v javnosti odmevalo več primerov spolnega nasilja. Predvsem zaradi same vsebine in bolj ali manj nenavadnih okoliščin, vzporedno pa tudi zaradi precej nizkih kazni, ki so doletele storilce. Koprski primer posilstva speče žrtve, ki je bilo na koncu spoznano le za prisiljenje, je bil najprej (nepravnomočno) sankcioniran z letom in tremi meseci zapora, po sporni prekvalifikaciji pa z desetimi meseci zapora. Štajerski zdravnik, ki je zlorabil svoj položaj in med pregledom spolno napadel 16-letno dekle, jo je za zdaj (sodba še ni pravnomočna) odnesel s pogojno zaporno kaznijo, svoj poklic pa lahko še vedno opravlja. V Kopru je višje sodišče mlajšemu polnoletniku, ki je še kot mladoletnik posilil odraslo dekle (trenutno je pravnomočno obtožen še spolnega napada na 12-letnega otroka), kazen enega leta mladoletniškega zapora spremenilo v varnostni ukrep in ga napotilo v vzgojni zavod.
Statistika sicer ne kaže, da gre pri zgoraj omenjenih za izstopajoče primere, saj so tudi sicer izrečene kazni za tovrstna in sorodna kazniva dejanja precej mile. Po podatkih statističnega urada je bilo med letoma 2014 in 2017 zaradi kaznivega dejanja posilstva pravnomočno obsojenih več kot 50 polnoletnih storilcev, pri čemer jo je dobra četrtina odnesla s pogojno kaznijo, večina pa je bila obsojena na zaporno kazen do enega ali dveh let. Kazenski zakonik za kaznivo dejanje posilstva terja kazen od enega do deset let zapora, po različnih odstavkih tega člena pa se možnost kaznovanja razširi na obdobje od šestih mesecev do 15 let zapora. Ob določenih pogojih je za vsa kazniva dejanja mogoče izreči tudi nižjo kazen od najmanjše zagrožene.
Posilstvo otroka izenačeno z ubojem
Podobno je tudi s kaznivim dejanjem spolnega nasilja: kazen je predvidena za vsa tista prisilna spolna dejanja, ki niso spolno občevanje in torej posilstvo, in znaša od šest mesecev do deset let zapora, v kvalificiranih oblikah pa se poviša na 15 let, vendar izgine tudi minimum šestih mesecev. Več kot polovica od 51 spolnih nasilnežev je bila obsojena na pogojno kazen, 14 pa na kazen do enega ali dveh let zapora.
Nekoliko drugačna porazdelitev kazni je pri obsojencih zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Polovica od 157 storilcev je bila obsojena na pogojno kazen, med izrečenimi zapornimi kaznimi pa prevladujejo nekoliko višje v razponu od dveh do deset let. To kaznivo dejanje je sicer specifično, saj zajema vse oblike spolne zlorabe otrok. Po KZ je zagrožena kazen od treh do osem let zapora, vendar pa različne kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja poznajo tudi najvišjo kazen 15 let zapora. Spolni odnos z otrokom z uporabo sile ali grožnje predvideva najmanj pet let zapora in je torej po dolžini kazni izenačen s kaznivim dejanjem uboja.
Včasih nobena kazen ne odtehta
In kako na izrečene, razmeroma nizke kazni gledajo neposredno prizadeti? »Po naših izkušnjah se žrtve odzovejo zelo različno. Za nekatere je že pogojna obsodba dovolj, saj jim pomeni priznanje, da to, kar jim je storil povzročitelj nasilja, ni bilo prav. Da niso nore in da so one žrtve. Včasih pa so žrtve tako travmatizirane in poškodovane, da pravzaprav nobena kazen ne odtehta tega, kar jim je naredil posiljevalec. Vseeno pa je ustrezno kaznovanje pomembno v procesu predelovanja travmatične izkušnje in kot sporočilo javnosti, da bo država zaščitila žrtve in kaznovala storilce,« pravi mag. Špela Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki opozarja tudi na že znano dejstvo, da so kazenski postopki za žrtve pogosto še dodatno travmatični.
Podobno razmišlja Klavdija Aničić iz društva za nenasilno komunikacijo: »Pomemben je celoten potek kazenskega postopka ter obziren in spoštljiv odnos do žrtve spolnega nasilja, ne le višina izrečene kazni zapora. Sicer pa je predvidena kazen razmeroma visoka; težava je v tem, da sodišča izrekajo najnižje zagrožene kazni. Razmisliti bi bilo treba morda predvsem o dvigu najnižje zagrožene kazni in določiti, za katera kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ni mogoč izrek pogojne obsodbe.«
Slovenija v družbi Skandinavcev
Za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost kazenski zakonik že zdaj pozna nekaj izjem v smislu strožje obravnave. Med drugim jih ni mogoče odslužiti z delom v splošno korist ali z zaporom konec tedna.
»Kaznovalna politika pri tovrstnih kaznivih dejanjih ne odstopa od siceršnje kaznovalne politike. Pogojnih kazni pa je pri teh kaznivih dejanjih celo precej manj od siceršnjih 75 odstotkov,« pa meni dr. Mojca M. Plesničar s kriminološkega inštituta pri ljubljanski pravni fakulteti. V Sloveniji še nimamo poglobljene študije o tem področju, po oceni Plesničarjeve pa je razpon kazni pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost primerljiv z drugimi kaznimi, saj je v Sloveniji približno polovica zaporske populacije obsojena na kazen do dveh let zapora. Po besedah Plesničarjeve se Slovenija še vedno uvršča med države z milejšo kaznovalno politiko, kot so denimo penološko napredne skandinavske države in Nizozemska, a se v zadnjem času zaostruje.
