Kučan osamosvajanje države vidi kot "veličasten dogodek, ker je v negotovosti surovega razpadanja Jugoslavije prvikrat v zgodovini prišlo do okrepljene zavesti Slovencev o sebi kot tesno povezani skupnosti, človeški, nacionalni, državljanski in socialni, ki je dolžna poskrbeti za svojo prihodnost".
"Občutek ogroženosti na eni strani in priložnost na drugi sta rodila zavezništvo med državljansko skupnostjo in politiko, kar je omogočilo izpeljavo prvih parlamentarnih volitev in potem plebiscit. Ta ni bil le izraz volje za samostojno državo, ampak tudi velik pritisk na politično strukturo, da to voljo uspešno uresniči," je dejal v pogovoru za STA pred dnevom državnosti.
Realna možnost samostojnosti
Dogovor o realni možnosti osamosvojitve je omogočilo že dogajanje pred tem, ko se je rojevala politična opozicija takratni vladajoči strukturi in monopolu zveze komunistov in krepila civilna družba. Ob pluralizmu interesov pa "je obstajala bojazen, da bi prizadevanja za samostojno državo uresničevali tako, da bi bil en del naroda postavljen proti drugemu," je dejal. Zato je zadovoljen, da je v razpravi o zakonu o plebiscitu na koncu prevladalo spoznanje, da mora odločitev na plebiscitu podpreti večina vseh volilnih upravičencev, ne zgolj udeležencev. Stranke pa so podpisale tudi sporazum, da si nobena ne bo lastila zaslug za uspešen plebiscit. Visoka podpora je bila pri mednarodnem priznanju odločilen argument, meni.
Da je bila opisana bojazen realna, po njegovem mnenju kaže tudi današnje dogajanje, ko pomladne stranke zasluge za osamosvojitev pripisujejo le sebi. Na jumbo plakatih pa mu očitajo, da samostojna Slovenija nikoli ni bila njegova intimna opcija, kar "počnejo s ponarejanjem mojih izjav". Pojasnjuje, da je bil sam "del tiste politične garniture, ki je nosila breme konfrontacij s takratnim političnim zveznim vodstvom, zvezno vojsko in policijo ter je pred njimi branila demokratične procese v Sloveniji in iskala poti za izhod iz krize po poti razdružitve Jugoslavije".
"Je pa to bila do takrat naša skupna država, skupaj smo jo ustvarili, imeli smo tudi skupen državotvorni kapital. Zvezno ustavno sodstvo bi lahko ogrozilo uveljavitev slovenskih ustavnih amandmajev. Moje opredeljevanje torej ni bilo nič nacionalno romantičnega. Moral sem iskati izhod, ki bo zavaroval kontinuiteto slovenske državnosti," je opisal. Dodal je, da je Beograd ponujal možnost odcepitve z zakonom s pogoji, ki bi jih vsilila srbska večina, sam pa je na njihovo izganjanje Slovencev iz Jugoslavije odgovoril, da "tako kot smo prišli v Jugoslavijo po svoji volji, bomo tudi odšli, takrat ko bomo tako sami presodili". "Nasprotoval sem torej ponujeni odcepitvi, ne pa samostojni Sloveniji," poudarja.
Demosu zaslug ne odreka
Ne odreka zaslug Demosovi vladi, ki je "bila vlada vseh nas", kot tudi ne pomladnim strankam. Ne razume pa "zanikanja prispevka prejšnje politike, ki je v krizi racionalno spoznavala, zakaj je vek življenja Slovencev v Jugoslaviji potekel, in temu ustrezno delovala".
"Na koncu je bil rezultat odličen, neponovljiv in ne vem, zakaj ga je treba vedno znova poskusiti onečediti. Nobene potrebe ni za to, je pa to lahko škodljivo, ker dodaja nove elemente v razgradnjo skupnosti," meni.
In to ga skrbi tudi, ko gleda v prihodnost države. "Danes politika ne gradi na krepitvi občutka za skupnost, ampak spodmika njen temelj, to je solidarnost. Brez te pa skupnost razpade na posameznike, ki ne živijo drug z drugim, ampak eden ob drugem in dostikrat tudi eden na račun drugega".
Zakaj skrbi? "Ker so razmere zelo dramatične, ko je lahko ogrožen obstoj zlasti malih narodov. Brez zavesti, da smo skupnost s skupno odgovornostjo za svojo prihodnost, ne vidim naše odpornosti," je bil odkrit.
Sidra druge svetovne vojne se rušijo
Dogajanje po svetu opisuje kot posege "v sidrišča, na katerih je bila zgrajena družba po drugi svetovni vojni, torej v mednarodno pravno ureditev, v suverenost narodov in držav, v njihovo enakopravnost, v skupno odgovornost za usodo človeštva". "To se danes ruši in ko so ogroženi ti postulati, ko je ogrožen pravni red, vključno z mednarodnimi institucijami, so najbolj ogroženi majhni narodi, posebej tisti, katerih suverenost je v določeni meri pogojena prav z mednarodnim pravnim redom, kot je to tudi v primeru Slovenije, ki ima meje določene z mednarodnimi pogodbami," je opisal.
Zato se mu zdi problematično politično oživljanje starih delitev in vnašanje novih, kot sta odnos do početja vlade Izraela in do genocida. "Nenadoma povsem spremenjena politika, ki vlado naroda, ki je sam izkusil genocid in ga zdaj sam izvaja, proglasi za prijateljsko, je poskus spremenjenega vrednotenja najstrašnejših zločinov, ki jih človek lahko stori človeku oziroma narod narodu," je kritičen do pozicioniranja aktualne vlade do politike Izraela.
V tem delu zunanje politike imata vlada in predsednica republike Nataša Pirc Musar različna stališča, kar je "slabo za državo, za skupnost in njeno odpornost", meni. Ob tem je v bran vzel predsednico, ki je v svojih stališčih dosledna, "prva je bila, ki je imela dovolj poguma, da je na mednarodnem prizorišču to imenovala s pravim imenom, genocid".
"Kakšni so argumenti aktualne vlade za njeno, kot pravi, realistično politiko, ne vem, morda v trgovini z orožjem. Do kod nazaj lahko sežejo te povezave, kaj se je zgodilo s 'črno kocko' (afero Black Cube), kdo je imel za to interese, to so vprašanja, ki bodo prej ali slej zahtevala odgovor. Na žalost nekatera vprašanja, ki so vrojena v rojstvo naše države in so temelj koruptivnosti, vse do danes niso odgovorjena," je kritičen.
Resnico nadomeščajo interpretacije političnih strank
Meni sicer, da nekaterih stvari nima smisla oživljati, če pa jih, je treba biti pošten in se denimo vprašati, zakaj desne stranke zanikajo pomen narodnoosvobodilnega partizanskega boja in zakaj, z vsem spoštovanjem do žrtev povojnih pobojev, ki jih je komunistična stran priznala kot zločin in obžalovala, nimamo njihove jasne opredelitve do belogardizma kot kolaboracije.
Ob strinjanju, da je za spravo potrebna resnica, meni, da to resnico nadomeščajo interpretacije političnih strank, ki zasledujejo partikularne namesto nacionalnih interesov. Del resnice je torej tudi kolaboracija, vendar je njeni zagovorniki niso nikoli priznali in se nikoli opravičili. Obenem opaža, da so "staroste te politike namesto priznanja svoj revanšizem prenesli na svoje naslednike", tako da so najglasnejši pri ohranjanju politične ločnice mladi politiki brez potrebnega vedenja, kar "vsekakor ni dober obet za prihodnost".
Ob tem meni, da bi popoln obrat zunanje politike zahteval resen premislek, kaj to pomeni za ugled Slovenije v svetu. "Za malo državo je skoraj nujno, da je načelna in dosledna v svojih stališčih do mednarodnega dogajanja. Če si načelen, te v svetu velikih nimajo zelo radi, ampak te vendarle spoštujejo. Če s svojimi načeli trguješ, pa te na koncu nihče ne spoštuje, pa tudi rad te nima. Postaneš predmet interesov drugih. To smo Slovenci že izkusili, tako da bi veljalo kakšen nauk iz zgodovine upoštevati," opozarja.
Država ni odporna pred tujini interesi
Če so bila načela mednarodne skupnosti nekaj, na kar se je ob osamosvojitvi enotna Slovenija lahko naslonila, je danes, znotraj sebe tako neenotna in razdeljena, lahek plen tujih interesov. "Afera 'črna kocka' je pokazala, da takšni interesi so in da Slovenija pred njimi ni odporna," meni Kučan.
Želi si, da bi javnost o vseh vidikih te afere dobila hitre odgovore. Tudi glede izpostavljene domnevne koruptivnosti. "Seveda, pričakovati je, da bo politika najprej naredila korak pri sebi in se vprašala, koliko so njihovi posamezniki in stranke vpleteni v velike sistemske koruptivne posle, ki jih ni razkrila šele afera," je jasen.
Glede civilne družbe je ocenil, da je ta, tako kot v času osamosvajanja, "ko se je postavila za žrtve takratnega sistema in jim omogočila odprto pot v politiko", še zmeraj močna, vplivna, ima mobilizacijsko moč. "Prav zato je očitno nekaterim oblastnikom nevarna in jo želijo utišati. Delitev na sprejemljivo in nesprejemljivo civilno družbo je dokaz te bojazni. Utišanje javne kritike z najavo, da bo treba spremeniti zakonodajo tako, da bodo kritiki oblasti morali odgovarjati, se mi zdi pa višek sprevrženosti," je kritičen.
Radi imejmo svojo državo
Ob 35-letnici države sodržavljanom želi, da bi "imeli vsi skupaj svojo državo radi in da bomo, zato da jo ohranimo varno za prihodnje generacije, pripravljeni zanjo tudi kaj storiti". "Ne pustimo se zapeljati delitvam niti nerealnim obljubam," še poziva.
Politikom, ki danes vodijo državo, pa ne želi svetovati. "Moj aktivni politični vek je mimo. Moje politično življenje je tudi moja legitimacija in nanjo sem ponosen," je sklenil.
