Do včerajšnjega dne so v uradu predsednika republike Boruta Pahorja prejeli zgolj eno prijavo za mesto zagovornika načela enakosti. Za ponovni petletni mandat kandidira dosedanji zagovornik Miha Lobnik. V predsednikovem uradu so sicer ob tem pojasnili, da je možno, da bi se katera od prijav še zadržala na pošti in bo prispela danes. Verjetnost za to pa je majhna, saj se je rok za oddajo kandidatur iztekel že v petek. Predsednikov naslednji korak bo, da bo o kandidatu oziroma kandidatih obvestil poslance, ki bodo morali zagovornika izvoliti do konca oktobra, ko se Lobniku izteče mandat.
Poznavalce dogajanja je podatek, da je na razpis prispela le ena prijava, presenetil, saj je položaj zagovornika ugleden, primerljiv s položajem varuha človekovih pravic. Na prejšnjem razpisu leta 2016 je bilo prijavljenih kandidatov kar enajst.
Danes vladajoča stranka SDS, od katere je močno odvisno kadrovanje v državi, pred petimi leti ni podpirala Lobnika, temveč protikandidatko, profesorico antropologije z ljubljanske filozofske fakultete Mojco Ramšak. Če drugega kandidata za zagovornikovo mesto letos ne bo, pa bi to utegnilo pomeniti, da sta stranki SDS in NSi morda pripravljeni sprejeti še en Lobnikov mandat. Ta je bil sicer že večkrat tarča napadov politične desnice, saj načelo enakih možnosti – zlasti na področju spolov in spolne usmerjenosti, pa tudi nacionalne pripadnosti, rase ali vere – desnici ideološko ni blizu.
Lani več diskriminacije
Predsednik Pahor je Lobnika včeraj sprejel v svojem uradu, kjer mu je ta predal letno poročilo o svojem delu v letu 2020. Predsednik je ob tem poudaril, da sta vloga in pomen zagovornika načela enakosti vsako leto pomembnejša in javno prepoznavnejša, za kar gre zasluga tudi dobremu delu zagovornika in njegovih sodelavk in sodelavcev. Lobnik je predsedniku povedal, da se je v letu 2020 zanj in za sodelavce zagovornika obseg dela povečal. Vzrok za to sta epidemija in povečanje stisk prebivalcev. Zagovornik je opravil veliko več svetovanj in prejel tudi občutno več predlogov za oceno diskriminatornosti predpisov. Največji obseg diskriminacije opaža na področju zaposlovanja in dela.
Koga bo Pahor predlagal državnemu zboru v izvolitev za nov mandat, še ni znano. Da brez dvoma podpirajo Lobnika, je vnaprej napovedal zgolj vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović pravi, da so »z gospodom Lobnikom zelo korektno sodelovali« in da njegovo delo ocenjujejo pozitivno, pred odločitvijo o podpori pa da bodo počakali še na druge kandidate.
Težavna kadrovanja
V stranki SMC, ki je bila vodilna vladna stranka, ko je institucija zagovornika nastala v sedanji obliki in jo je prevzel Lobnik, pravijo, da se bodo o podpori dosedanjemu zagovorniku načela enakosti na ravni poslanske skupine pogovorili v prihodnjih dneh. »Prizadevamo si, da bo tudi v bodoče na tem mestu oseba, ki bo svoje odločitve znala sprejemati odgovorno in enako do vseh državljank in državljanov,« nam je sporočil vodja poslancev SMC Gregor Perič. Iz več preostalih poslanskih skupin koalicije in opozicije so nam nakazali zgolj, da se o naslednjem mandatu zagovornika še niso pogovarjali.
Izvolitev zagovornika načela enakosti pa bo predvidoma postavljena v kontekst več drugih kadrovskih glasovanj, ki jih bodo morali v kratkem opraviti poslanci. Poročali smo že, da je pred njimi – in pred predsednikom Pahorjem – politično težka izbira novega ustavnega sodnika ter izbira sodnika na sodišču EU v Luksemburgu. Minuli četrtek je predsednik zaključil tudi zbiranje kandidatur za novega viceguvernerja ali viceguvernerko Banke Slovenije. Poleg tega se vladna koalicija še vedno ni dogovorila o kandidatih za evropske tožilce (teh sicer ne volijo poslanci, a se o njih prav tako dogovarjajo stranke). Po izkušnjah iz preteklih časovno povezanih kadrovanj so se stranke že večkrat dogovorile za medsebojno izmenjavo glasov po načelu »vi glasujete za našega, mi za vašega«. Res pa je takšno trgovanje zaradi politične krize vse težje.
