Ko se bo Tanja (njeno pravo ime hranimo v uredništvu), po poklicu predmetna učiteljica, maja vrnila v razred, njen sin, rojen junija lani, najverjetneje še vedno ne bo imel mesta v lokalnem vrtcu v občini Žiri. Znašla se je v sivi coni med iztekom porodniškega dopusta in septembrskim oblikovanjem oddelkov v vrtcih – v časovni vrzeli, ki že leta starše otrok, rojenih spomladi in poleti, potiska v improvizacijo, iskanje varstva pri sorodnikih, plačevanje varušk ali celo odpoved delovnega razmerja.
Kot pove Tanja, je njen partner jeseni, še preden se jima je rodil otrok, poklical v vrtec in vprašal, kako naj ravnata, saj bosta varstvo potrebovala spomladi. Odgovor je bil kratek: po koncu razpisnega roka, ki poteka februarja oziroma marca, vlog ne sprejemajo.
Tanja se mora na delo vrniti 10. maja. Kot učiteljica ima še 30 dni starega dopusta, vendar ga po izteku porodniškega dopusta med pedagoškim procesom ne more koristiti, saj ji to onemogoča sistem oziroma zakonodaja. »Stari dopust bom tako lahko porabljala v sklopu tretjega stebra – to so ure, ki jih učitelji oddelamo tako, da smo neprostovoljno doma med jesenskimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami. Tako recimo ne morem dobiti dopusta niti za uvajanje sina v vrtec in bo to moral opraviti partner,« pove Tanja in še doda, da lahko njen partner izkoristi le še dvakrat po 15 dni očetovskega dopusta. Tudi če izkoristita vse možnosti in zakonsko določene dopuste, ostane več tednov, ki jih ne pokrije nobena »pravica«. Njuni starši še delajo, zasebno varstvo je redko in drago, iz okoliških vrtcev pa sta dobila večinoma enake odgovore: prostih mest ni. »Kam z otrokom, je za naju trenutno neznanka,« pravi.
»Odločitev o tem, kaj storiti, še ni sprejeta«
Skupina mam iz občine Žiri, ki so rodile aprila in maja in so v podobni situaciji kot Tanja, je zato na občino oziroma neposredno na župana Franca Kranjca naslovila vprašanja in poziv k rešitvi. Prav vse mame pa so, kot povedo, prejele skoraj identičen odgovore: »Spoštovana, zavedam se stiske vsakega starša, ki ostane brez varstva za otroka, v službo pa je treba iti itn. Lahko povem, da nikoli v preteklosti ni bilo v vrtec v Žireh vključenih toliko otrok kot danes (269). / … / V vsakem primeru lahko v danem trenutku rečem, da odločitev o tem, kaj storiti, še ni sprejeta.« Skupina mam še navaja, da na ključna vprašanja, koliko otrok bo brez varstva v obdobju vračanja na delo in ali so prostori ter kader na voljo, župan oziroma občina ni odgovorila, so pa v enem izmed odgovorov skupini mam zapisali, da trenutno vrtec potrebujeta le dva otroka.
Mame opozarjajo, da je tak podatek zavajajoč, saj je bistveno, koliko otrok bo varstvo potrebovalo spomladi in poleti, ko se bo na delo vračala večina staršev iz njihove generacije – po njihovih ocenah najmanj osem.
Kot pomoč občina staršem ponuja finančno nadomestilo v višini 20 odstotkov cene vrtca. Ker ta v Žireh znaša 729 evrov, to pomeni približno 145 evrov na mesec. Starši pravijo, da takšna pomoč ne rešuje bistva težave, saj finančno nadomestilo lahko zmanjša strošek, ne more pa nadomestiti storitve, ki je v osnovi javna služba. »Kje naj dobimo varstvo? Naj dam odpoved, da bom lahko varovala sina do septembra? Kje je težava in kako je sploh možno, da o odprtju dodatnega poloddelka le premišljujejo?« se sprašuje Tanja in dodaja, da se ob tem težko izogne občutku, da so starši otrok, rojenih »ob neugodnem času«, v neenakem položaju. Za dodatna pojasnila smo zaprosili občino Žiri, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo dočakali.
Vsaka občina po svoje
Primer iz Žirov ni osamljen. Odzivi občin in vrtcev po državi kažejo, da enotne prakse pri vključevanju najmlajših otrok med letom ni, čeprav gre za javno službo, ki bi morala biti dostopna vsem pod enakimi pogoji. Razlike med občinami tako niso le v številu prostih mest, temveč tudi v pristopu: nekatere poskušajo oddelke prilagajati sproti, druge starše usmerjajo v druge občine ali k zasebnim ponudnikom, tretje se odločajo za finančne subvencije namesto dodatnih kapacitet.
V mestni občini Ljubljana poudarjajo, da javni vrtci otroke sprejemajo skozi vse leto na podlagi vlog. Staršem svetujejo, naj ob prijavi poleg izbranega vrtca označijo tudi možnost »kamorkoli«, saj si tako povečajo možnost vključitve med letom, kasneje pa lahko ponovno kandidirajo za želeni vrtec. Ob tem priznavajo, da so kapacitete zapolnjene in da med letom praviloma sprejemajo na mesta, ki se sprostijo zaradi izpisov iz vrtca, denimo ob selitvi ali daljši odsotnosti otrok, ter izpostavljajo, da je MOL ena redkih občin, ki omogočajo staršem, da v vrtce vključujejo tudi otroke, ki na dan 1. septembra še ne izpolnjujejo starostnega pogoja 11 mesecev.
V Postojni pojasnjujejo, da otroke prav tako sprejemajo med letom do zapolnitve prostih mest in po potrebi oblikujejo dodatne oddelke. Opozarjajo pa na vedno večja nihanja: zaradi pogostejšega podaljševanja starševskih dopustov včasih ne dosežejo minimalnega števila otrok za odprtje oddelka, zato morajo načrtovanje prilagajati sproti in previdneje odpirati nove skupine. »Trenutno tako deluje polovični oddelek, ki ga bomo s 1. marcem postopoma zapolnjevali in preoblikovali v polni oddelek, ko bodo otroci izpolnili pogoje za vključitev v vrtec,« še pravijo.
V Domžalah priznavajo, da za najmlajše trenutno nimajo več prostih mest. Staršem svetujejo vpis v druge občine ali zasebne vrtce, pri čemer občina zagotavlja subvencije za otroke na čakalnem seznamu. V Tržiču pa poudarjajo, da praksa nesprejemanja otrok ne glede na prosta mesta ni dopustna, zato so januarja odprli dodatni oddelek za najmlajše in s tem zagotovili vključitev otrok s čakalnega seznama.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarjajo, da je predšolska vzgoja lokalna javna služba in da so za zadostno število mest odgovorne občine. Te morajo spremljati potrebe in, če prostih mest ni, začeti postopke za zagotovitev dodatnih kapacitet oziroma najti koncesionarja ter staršem pisno pojasniti, kdaj bo vključitev otroka mogoča. Za starše, ki se bodo na delo vračali spomladi, pa so takšne razlage predvsem abstraktne narave.