Mehanizem Celostne teritorialne naložbe (CTN) predstavlja enega ključnih instrumentov evropske kohezijske politike, saj omogoča celostno izvajanje trajnostnih urbanih strategij, ki jih sprejemajo mestni sveti posameznih mestnih občin. Gre za pristop, ki povezuje prostorsko načrtovanje, promet, okolje in družbeni razvoj ter mestom omogoča, da projekte prilagodijo lastnim potrebam in specifikam prostora. Do nepovratnih sredstev so upravičene vse mestne občine v Sloveniji: Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Krško.

Od prenove cest do digitalnih rešitev

Podpora je namenjena širokemu naboru ukrepov – od celovitih preureditev ulic in cest po načelih trajnostne mobilnosti, gradnje kolesarske in peš infrastrukture, ureditve namenskih površin za javni potniški promet do digitalnih rešitev in spodbujanja uporabe alternativnih goriv v mestih. Pogoj za sofinanciranje je, da so ukrepi predvideni v akcijskem načrtu občinske celostne prometne strategije, kar zagotavlja, da posamezne naložbe niso nepovezani posegi, temveč del širše razvojne vizije mesta.

Pogoj za sofinanciranje je, da so ukrepi predvideni v akcijskem načrtu občinske celostne prometne strategije, kar zagotavlja, da posamezne naložbe niso nepovezani posegi, temveč del širše razvojne vizije mesta.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek poudarja, da trajnostna mobilnost predstavlja enega osrednjih vzvodov za doseganje okoljskih ciljev in izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev. »Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj trajnostno mobilnost razumemo kot ključno področje za prihodnost mest in regij. V obdobju 2014–2020 smo podprli izgradnjo desetih parkirišč P+R, hkrati je bilo v kolesarske povezave vloženih približno 130 milijonov evrov evropskih sredstev, s katerimi je bilo zgrajenih več kot 500 kilometrov novih kolesarskih poti po Sloveniji. V programskem obdobju 2021–2027 je za trajnostno mobilnost namenjenih 164 milijonov evrov,« je povedal minister. Dodal je, da se bodo naložbe izvajale prek treh vzporednih ukrepov – projektov v okviru CTN, dogovorov za razvoj regij ter javnega razpisa za lokalne ukrepe – kar omogoča bolj ciljno usmerjene in prostorsko prilagojene rešitve.

Dvigalo in kolesarnice

Med mestnimi občinami, ki aktivno izkoriščajo možnosti sofinanciranja, je Mestna občina Koper. Ta je v okviru CTN prijavila tri projekte, katerih skupen cilj je izboljšati povezljivost med stanovanjskimi območji in mestnim središčem ter povečati varnost in dostopnost za kolesarje in pešce. Najobsežnejši je projekt Mobilna povezava Koper, ki poleg dvigala vključuje gradnjo kolesarnic, javnih sanitarij, servisnih prostorov, ureditev nove kolesarske poti in hortikulturno ureditev območja. Naložba bo prebivalcem Markovca, Semedele in Žusterne omogočila hitrejši in okolju prijaznejši dostop do središča mesta ter spodbudila kombiniranje hoje, kolesarjenja in javnega prevoza. Občina pričakuje več kot 6,3 milijona evrov evropskih sredstev.

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj trajnostno mobilnost razumemo kot enega ključnih vzvodov za izboljšanje kakovosti življenja v mestih in regijah ter za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev.

Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj

Drugi projekt predvideva izgradnjo kolesarske steze s pločnikom na relaciji Škocjan–Bertoki v dolžini 1180 metrov, kar bo bistveno izboljšalo prometno varnost in ustvarilo boljše pogoje za vsakodnevno uporabo trajnostnih načinov prevoza. Tretji projekt zajema ureditev ločene kolesarske steze in hodnika za pešce na Kvedrovi cesti do bolnišnice, skupaj z obnovo javne razsvetljave, meteorne kanalizacije ter postavitvijo dodatne urbane opreme.

Polnilne postaje za gospodarska električna vozila

Pomembne korake na področju trajnostne mobilnosti izvaja tudi Mestna občina Velenje. V okviru že odobrenega projekta potekajo prenova Cankarjeve ulice v mestnem središču, nadgradnja sistema izposoje mestnih koles z novimi postajami in postavitev polnilne postaje za gospodarska električna vozila. Poleg tega je občina prijavila še projekt Trajnostna mobilnost 5.0, ki predvideva sodoben, tehnološko napreden sistem z 22 postajami in 100 kolesi, vključno z električnimi kolesi nove generacije, ter nova varna parkirišča za kolesa.

V okviru kohezijske politike je ministrstvo za kohezijo v programskem obdobju 2014–2020 podprlo izgradnjo 10 parkirišč P+R, hkrati pa je bilo v kolesarske povezave vloženih približno 130 milijonov evrov evropskih sredstev, s katerimi je bilo zgrajenih več kot 500 kilometrov novih kolesarskih povezav po Sloveniji.

S pomočjo evropskih sredstev slovenska mesta postopoma ustvarjajo pogoje za spremembo potovalnih navad prebivalcev, zmanjšujejo prometne izpuste in gradijo bolj zdravo urbano okolje. Trajnostna mobilnost tako postaja osrednji del prihodnjega razvoja mest, hkrati pa pomemben prispevek k podnebno nevtralni, bolj povezani in kakovostnejši Sloveniji. 

Za področje trajnostne mobilnosti 164 milijonov evrov

V programskem obdobju 2021–2027 je za področje trajnostne mobilnosti namenjenih 164 milijonov evrov evropskih sredstev. Naložbe se bodo izvajale v okviru treh ukrepov: projekti v okviru celostnih teritorialnih naložb (CTN) so namenjeni predvsem trajnostnim prometnim ureditvam v večjih urbanih središčih, projekti, izbrani v okviru dogovorov za razvoj regij (DRR), bodo podpirali projekte trajnostne mobilnosti regijskega pomena, medtem ko je javni razpis za ukrepe trajnostne mobilnosti (JR UTM) usmerjen predvsem v lokalne ukrepe in izboljšave na ravni posameznih občin.

Priporočamo