Kot poudarjajo v nevladni humanitarni organizaciji, si številne ženske in dekleta ne morejo privoščiti osnovnih menstrualnih pripomočkov. To pa ne pomeni le pomanjkanja izdelkov, temveč tudi vzbuja občutke sramu, nelagodja in izključenosti, kar vodi v tesnobo, stiske in umikanje iz družbe, so v sporočilu za javnost pred mednarodnim dnevom menstrualne higiene, ki ga obeležujemo 28. maja, zapisali v Zvezi Anita Ogulin.
»Enostarševska družina – mama in dve hčerki. Kljub temu da se družina trudi preživeti iz meseca v mesec, jim pogosto zmanjka za osnovne stvari. Ko zmanjka za higienske vložke, si pomagajo, kakor vedo in znajo, pogosto uporabljajo kar toaletni papir, s katerim ovijajo spodnje perilo,« so zapisali v organizaciji ter dodali, da so takšne situacije neprijetne in ponižujoče.
»To so trenutki, ko se morajo ukvarjati s tem, kako bodo skrile nekaj, kar bi moralo biti povsem samoumevno. Mnoge ženske v takšnih razmerah živijo z nenehnim občutkom sramu, strahom, da bi kdo opazil, da nimajo ustreznih pripomočkov, ter skrbjo, ali bodo zdržale dan brez nelagodja ali nesreče.«
Prezrta stika, o kateri se redko govori
V Zvezi Anita Ogulin v programu Veriga dobrih ljudi opažajo, da se s takšnimi zgodbami srečujejo vse pogosteje. Gre za prezrto stisko, o kateri se redko govori, a ima zelo realne posledice, so še ob revščini, pa tudi o družbenih tabujih, povezanih z menstruacijo, zapisali v humanitarni organizaciji.
Podatki raziskave, ki so jo izvedli med njihovimi družinami, kažejo, da je kar 77 odstotkov žensk in deklet že doživelo, da si zaradi finančne stiske niso mogle privoščiti menstrualnih pripomočkov. Več kot polovica jih zato pripomočke uporablja dlje, kot je varno, ali pa posega po neustreznih nadomestkih in vložke nadomešča s toaletnim papirjem ali drugimi izdelki. Mnoge zmanjšajo tudi nakup hrane ali drugih osnovnih potrebščin, da bi lahko kupile vsaj najnujnejše.
»Za večino družin to pomeni dodatnih 10 do 20 evrov na mesec, kar je lahko odločilna razlika med tem, ali bodo zdržale do konca meseca. To pomeni izgubo občutka varnosti ter prilagajanje vsakdanjega življenja, vključno z izogibanjem šoli, delu in družbi,« so še navedli v Zvezi Anita Ogulin, kjer si želijo o tej temi ozaveščati, saj nekaj »tako osnovnega, kot je skrb za lastno telo, ne bi smelo postati vir stresa in ponižanja«.