Aktivisti iz organizacije Four Paws so prepričani, da lahko medvedu Timu ponudijo veliko boljše življenjske pogoje, kot jih ima trenutno v Rožmančevi oskrbi. Patricia Tiplea, ki je pri Four Paws odgovorna za načrtovanje reševalnih akcij, je dejala: »V zavetišču Arbesbach imamo zanj na voljo tri tisoč petsto kvadratnih metrov naravnega gozdnatega prostora, individualizirano oskrbo, individualizirano obogatitev življenja in veterinarsko oskrbo. Kot strokovnjaki na področju medvedje oskrbe delujemo že trideset let. Vemo, da ima ZOO park Rožman licenco, s katero lahko sprejema tudi obiskovalce, a na podlagi tega, kar smo videli iz pridobljenega materiala, dosega zares minimalne standarde po slovenski zakonodaji, medtem ko smo mu mi pripravljeni ponuditi oskrbo, ki pritiče medvedu. Tudi če ima gospod vse potrebne dokumente, to ne pomeni, da je z vidika dobrobiti živali to tisto, kar je za Tima najboljše.«
Ta ista organizacija je lani v avstrijsko zavetišče iz Slovenije odpeljala medveda Felixa in medvedko Mici, za katera pravijo, da jima gre zelo dobro. Enako bi si želeli tudi za Tima, ki je v Slovenji še zadnji rjavi medved v zasebnem lastništvu, vendar aktivisti včeraj niso prišli daleč, saj jim lastnik Jože Rožmanec ni dovolil vstopiti.
Očita jim, da jih žene dobiček
Ko je bilo jasno, da medveda Tima ne bodo mogli videti, so se aktivisti umaknili vzdolž ceste, nekaj metrov stran od Rožmančeve hiše. Do lastnika živalskega parka je nato sama v spremstvu prevajalca stopila Johanna Painer Gigler, veterinarka, ki deluje na področju oskrbe prostoživečih živali in ni povezana z organizacijo Four Paws. Rožmanca ji je uspelo pregovoriti in ta jo je pospremil do medveda, kar smo lahko mi opazovali zgolj od daleč. Čez nekaj časa se je izkazalo, da je gospod poklical policijo, saj se je še ta prikazala pred njegovim pragom.
Po vrnitvi veterinarke je postalo jasno, da se mora ekipa Four Paws umakniti z zasebnega zemljišča. Za izjavo smo prosili gospoda Rožmanca, ki je dejal: »Stvar je čisto preprosta: tam v Avstriji je zavetišče, pravijo mu celo medvedja nebesa, mogoče zaradi 'muske', za katerega so sami napisali, da ima visoko število letnih obiskovalcev. Šel sem preverit in tam notri se lahko hodi s psom, imajo pasji kotiček za igranje in podobne oslarije v 'medvedjem raju'. Ko sem jaz ta nebesa pogledal, sem videl, da so tamkajšnji brlogi dva metra visoke betonske cevi, zasute s treh strani, pri čemer je prva stran prosta, tam sije dnevna svetloba, zato mi ne govorite, da se tam hibernira. Takšna strašna stroka je tam doma. Poleg tega je tam disko. Vso zimo je glasba, parkirišče je dobesedno pod nosom medvedjih ograj. Menite, da pri nas poka za novo leto? Avstrijci se sklicujejo na tradicijo, tam poka krat dva. Ne mi govoriti, da tisti pijančki, ki prikrulijo sredi noči iz prostorov ven, ne pokajo. Pri nas se prodajajo, kot da rešujejo svet. V bistvu je zgodba samo v tem, da tam tržijo medvede. 13 evrov je vstopnina, če hočeš tistih pet starih medvedov videti, zunanja restavracija in notranja restavracija ter trgovina. Vse, kar je možno, se trži. To je čista ekonomija.« Na vprašanje, koliko prostora ima na voljo medved Tim, ni hotel podati točnega odgovora. Dejal je le: »Več, kot je zakonsko predpisano v Sloveniji.«
Prepričan je, da organizacija Four Paws pri vsem tem vidi le denar in da imajo politično podporo prejšnje vlade, saj jih je Rober Golob lani sprejel tudi v svojem kabinetu. Glede medveda je neomajen – Tim ne bo šel nikamor.
Kot bi človek ždel v sobi
Pri Four Paws Rožmančeve očitke zavračajo. »Na sosednjem zemljišču stoji restavracija, ki občasno ponuja svoje prostore za zabave, vendar ni na noben način povezana z nami. Glasba ne vpliva na dobrobit medvedov, ker se restavracija nahaja stran od zavetišča, medvedi nimajo stika z njeno lokacijo, tudi gostje restavracije ne morejo dostopati do zavetišča. Popolnoma neresnične so tudi trditve gospoda, da nas vodi profit. Smo organizacija za zaščito živali, ki vodi medvedje zavetišče, kamor lahko pridejo obiskovalci zato, da jih lahko ozaveščamo o tem, kakšna je primerna skrb za medveda. Celoten dobiček od vstopnin gre izključno za oskrbo medvedov. Prav tako nismo z nikomer politično povezani, temveč sodelujemo z vsemi vladami, zato da lahko živali rešujemo po predpisih,« pove Patricia Tiplea. Kar se psov tiče, je v njihovem zavetišču tako, da če se jim medvedi ne želijo približati, se lahko vedno umaknejo, saj imajo na voljo dovolj prostora, ki simulira njihov naravni prostor, skupaj z brlogi. »Obiskovalce vselej tudi opozorimo, da ni nujno, da bodo sploh videli kakšnega medveda, saj nismo tu zato, da bi medvede nastavljali na ogled, kot to počnejo v živalskih vrtovih.« Vabilo gospodu Rožmanu, naj obišče njihovo zavetišče, spozna tamkajšnje oskrbnike in strokovnjake ter njihovo delo, ostaja odprto, dodaja sogovornica.
Veterinarka Johanna Painer Gigler je po tem, ko si je ogledala stanje medveda Tima, dejala, da je njegovo stanje boljše, kot je bilo še pred nekaj leti, ko je medveda obiskala druga veterinarka. Medved ima danes primerno težo, prav tako je Rožmanec izboljšal njegovo dieto. Kljub pozitivnemu napredku je veterinarka prepričana, da bi bilo zanj boljše življenje v zavetišču: »Skrb zbuja, ker ima medved na voljo tako malo prostora. Vidi se, da mu želi lastnik čim bolj izboljšati življenje, vendar bi imel boljše pogoje v zavetišču. V tem prostoru zdaj nima nobene prave stimulacije, kot bi jo imel v gozdu. Psihološko je to še vedno medved. Medvedi prehodijo več kilometrov na dan. Brez naravne stimulacije je njihovo življenje dolgočasno. To je tako, kot bi bili vi ves dan zaprti v sobi.«
Patricia Tiplea je glede selitve dodala še: »Res je, da zna biti takšna selitev za žival stresna, vendar iz izkušenj vemo, da žival čuti, ko jo čaka nekaj dobrega. Recimo medved Felix je bil eden najstarejših medvedov, ki smo jih rešili, pa je bil med prevozom kljub temu zelo miren. Ko je prispel, ni bilo nobenih težav. Takoj se je ustalil in prvič v življenju tudi hiberniral, kar je velik znak, da je medved miren in ne živi v stresu.« Želijo, da bi tako lahko živel tudi Tim, še zadnji rjavi medved v Sloveniji, ki živi v zasebnem lastništvu.