»Še en primer, kako ljudje govorijo eno, delajo pa nekaj drugega,« je nad razpletom razočaran Andrej Brglez, strokovnjak za prometno varnost. »Če vsi soglasno trdijo, da si želijo boljšo prometno varnost, bi morali ravnati tako, da se pozitivni ukrepi lahko udejanjijo. Težave, s katerimi se soočajo, namreč nikakor niso tako velike, da jih ne bi bilo mogoče preseči.«
Dars je ustavil projekt, v okviru katerega bi poleti priklopili naprave za sekcijsko merjenje hitrosti na petih avtocestnih odsekih, smo poročali včeraj. Policija se namreč otepa dodatne papirologije. »Z načrtovanim sistemom sekcijskega merjenja hitrosti bi na letni ravni obravnavali vsaj 30.000 dodatnih kršitev, zato bi s trenutnim prekrškovnim postopkom zadeva postala neobvladljiva,« so sporočili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ).
Na Nizozemskem zakonito, v Sloveniji protiustavno
Brgleza čudi argument policije. »Ne razumem, zakaj Slovenija ni zmožna slediti zgledu nekaterih tujih držav. Če Nizozemska in Španija s svojo zakonsko ureditvijo ne kršita človekovih pravic, ker globe neposredno izrekata lastniku avtomobila – ta se mora potem ukvarjati s tem, kdo je dejansko sedel za krmilom – bi to moralo biti izvedljivo tudi pri nas. Še posebno ob upoštevanju tega, da takšen nadzor prometa dejansko občutno izboljša prometno varnost.«
»Policija je administrativno preobremenjena in kadrovsko podhranjena,« nam je zatrdil poznavalec razmer, ki je želel ostati anonimen. Kadar je fotografija kršitelja dovolj kakovostna, vozilo pa je v lasti slovenskega državljana, je prekrškovni postopek avtomatiziran in hiter, nam razloži. Delavcu to ne vzame več kot 20 minut časa. Nezahtevno je tudi kaznovanje voznika v vozilu, registriranem na državljana EU. Zelo pa se postopek zaplete, kadar je vozilo v lasti pravne osebe, še zlasti če je ta iz tujine, saj ugotavljanje odgovornih oseb v tujini praktično ni mogoče.
»Trenutni sistem ne omogoča 'hitrega' vodenja postopkov, posledično pa prednosti avtomatizirane obdelave niso optimalno izkoriščene,« ugotavlja MNZ. Policist mora namreč voditi pisno korespondenco z lastnikom vozila. »Če lastniki v tej korespondenci dokazujejo, da očitanega prekrška niso storili, sledi ugotavljanje in preverjanje dejstev, ki jih navaja lastnik vozila, pri pravnih osebah pa je treba identificirati odgovorno osebo.«
Veliko lastnikov vozil vlaga zahteve za sodno varstvo, s katerimi skušajo dokazati svojo nedolžnost, dodatno pa jih ščiti z ustavo usklajena zakonska ureditev, po kateri imajo pravico razbremeniti sebe, niso pa obenem dolžni razkriti, kdo je vozil, če bi s tem sebe ali svoje bližnje spravili v prekrškovni pregon.
Večina kršiteljev je tujcev
Policija, ki je v lanskem letu na avtocestah in hitrih cestah zabeležila 27.283 prekoračitev hitrosti (kar 16.978 kršiteljev je bilo tujcev), si je v minulih mesecih prizadevala zakonodajo približati nizozemskemu modelu absolutne objektivne odgovornosti lastnika vozila brez izrekanja kazenskih točk. Sprejemljiva bi bila tudi avstrijska oziroma hrvaška praksa, kjer lastniku vozila grozi plačilo dodatne globe, če ne razkrije identitete voznika.
»Ministrstvo za pravosodje je predloge policije zavrnilo kot neprimerne za nadaljnjo obravnavo in trenutno ureditev v zakonu o prekrških ocenilo kot ustrezno,« so nam iz sporočili z ministrstva, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar. »Trditev, da je ministrstvo nasprotovalo predlaganim zakonskim spremembam, ni v skladu z dejstvi,« pa so včeraj odgovorili iz kabineta pravosodnega ministrstva Gorana Klemenčiča.
Po njihovih besedah je predlagana sprememba zakona o prekrških predvidevala ureditev, ki jo je Slovenija že imela, a jo je leta 2000 razveljavilo ustavno sodišče. Predlog bi namreč omogočal absolutno objektivno odgovornost lastnika vozila – brez ugotavljanja subjektivne odgovornosti dejanskega voznika. »Takšna ureditev bi omogočila kvečjemu lažje in hitrejše inkasantstvo glob zoper tuje pravne osebe, preventivnega učinka pa ne bi imela,« so prepričani na ministrstvu za pravosodje.
Pilotski projekt za polovico zmanjšal število nesreč
Medresorski pingpong odvrača pozornost od dejstva, da je Dars ustavil izvedbo sekcijskega merjenja hitrosti, ki je lani med pilotskim delovanjem opazno izboljšalo prometno varnost na trojanskem avtocestnem odseku. »Mednarodne raziskave kažejo na to, da znižanje povprečne hitrosti na cestah zunaj naselja za en kilometer na uro pomeni znižanje števila prometnih nesreč za dva odstotka,« izpostavlja Marjan Koler iz Darsa. »Povprečne hitrosti so se (na trojanskem odseku, op. p.) znižale z dobrih 102 na 95 kilometrov na uro, kar bi pomenilo, da bi lahko pričakovali znižanje za 15 odstotkov, dejansko pa se je to odrazilo na kar 50-odstotnem znižanju števila prometnih nesreč.
