Na nedeljskem posvetovalnem referendumu o ukinitvi rtv-prispevka kaže na polovično podporo vsaki od strani, v rahli prednosti so podporniki ukinitve. Milosavljević je v nedeljski izjavi za medije dejal, da je situacija še nejasna in da bo treba počakati na glasove iz tujine. "Razlika je tako majhna, da morda lahko tudi glasovi iz tujine kaj pretehtajo ali spremenijo končni rezultat. Ampak če gledamo celostno sliko, je jasno, da se je slovenska volilna javnost, tisti, ki so odšli na referendum, dejansko razdelila natančno na polovico," je dejal.
Zakon o RTV že bil v vladni proceduri
Po njegovih besedah je rezultat glede na raziskave javnega mnenja, ki so kazale, da bo za ukinitev prispevka glasovalo bistveno več ljudi, in v kombinaciji z rezultatom zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga volivci po delnih neuradnih izidih zavrnili, "vendarle izredno dober z vidika tistih, ki so opozarjali na nevarnost tovrstnih ukrepov za državljanske pravice in za pravice medijev". Po drugi strani pa Milosavljević ne "goji iluzij", da bi ob zmagi nasprotnikov ukinitve rtv-prispevka, ministrstvo za kulturo to zelo upoštevalo pri nadaljnjih odločitvah.
Spomnil je, da so predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) že poslali v vladno proceduro. "To je na nek način zelo zgovorno sporočilo, da jim ni bilo zelo mar za rezultat tega referenduma. Drugače bi lahko še kakšen teden počakali in potem dejansko bolj natančno upoštevali tudi voljo tega referenduma," je povedal. Milosavljević sicer pričakuje, da bo ministrstvo za kulturo nadaljevalo v smeri, ki so si jo zadali. To po njegovih besedah pomeni ukrepe za krčenje programa, krčenje financiranja in vzpostavljanje mehanizmov, ki bi zagotavljali dodaten nadzor. Obrat od rezultata, ki so ga kazale javnomnenjske ankete, pripisuje temu, da se je v zadnjih tednih še jasneje pokazalo, da vprašanje financiranja javne radiotelevizije ni tako politično nedolžno, kot se morda zdi.
"Upam, da bo vlada uprabila varovalke"
Dodal je, da so v zadnjih 30 letih vsi poudarjali, da je rtv-prispevek tudi mehanizem, s katerim je RTVS v direktnem stiku s slovensko javnostjo in svojim občinstvom in da je dobro, da ta denar dobi direktno, saj je edini način ohranjanja njihove samostojnosti. "Če nadziraš finance, lahko nadziraš tudi kadrovske stvari, preko tega nadziraš vsebinske in tehnične stvari in s tem imaš zagotovljen totalni nadzor. Upam, da do tega vendarle ne bo prišlo. Gre za posvetovalni referendum in upam, da bo tudi vladna stran morda uporabila kakšne varovalke pri nadaljnjem oblikovanju zakona o RTVS," je povedal. Zagovorniki ukinitve rtv-prispevka so sicer v kampanji poudarjali, da ne želijo ukiniti RTVS.
Milosavljević pa je opozoril, da so v nekaterih predhodnih izjavah nakazali, da bi želeli ukiniti regionalne studie ali celo celoten informativni program in ga prepustiti trgu. Poudaril je, da si zelo težko predstavlja ukinitev informativnega programa Radia Slovenija, dopisnikov v tujini, različnih žanrov in formatov oddaj ter dokumentarcev. "Če to izgine, si ne predstavljam obveščenosti in identitete slovenske družbe," je še poudaril. Po delnih neuradnih izidih nedeljskih referendumov so volivci najbolj prepričljivo podprli pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom in ukinitev volilne pravice nekaterim tujcem na lokalnih volitvah, tesneje pa je pri vprašanju o ukinitvi rtv-prispevka, ki ga je po preštetih 99,94 odstotka glasovnic podprlo 50,09 odstotka volivcev.
