Ali bo umetna inteligenca (UI) vodila v blaginjo, razpad družbe ali pa gre za gospodarski balon in so vsa vlaganja vanjo ta hip finančna zabloda? Zdi se, da so mogoči vsi našteti scenariji in še kakšen dodaten. Odločanje, kako naj se država odziva na izzive UI, je zato zelo nehvaležno. Po bitki bomo vsi generali. Ker nekateri želijo biti generali tudi med bitko, moramo, kljub nehvaležnosti vprašanj, poznati njihova stališča.
Politika in UI
V Svobodi ocenjujejo, da se uporabi umetne inteligence v politiki na dolgi rok ne bo mogoče povsem izogniti. UI vidijo kot orodje za pomoč, ne pa nadomestilo za presojo in odgovornost ljudi. »Od svojih funkcionarjev, kandidatov in sodelavcev zato pričakujemo previdno, zelo odgovorno in premišljeno rabo ter dosledno skrb za varnost podatkov, ki niso javno dostopni.« Za predvolilno kampanjo so s pomočjo UI ustvarili nekaj grafik, na kar so ustrezno opozorili. »Sicer pa stranka vsebin z generatorji umetne inteligence ne ustvarja,« dodajajo.
»Bistveno je, da tehnologijo uporabljamo odgovorno – kot pomoč pri učinkovitejšem delu in boljšem razumevanju potreb ljudi, ne pa za manipulacijo ali širjenje neresnic,« pravijo pri SDS.
V skupni listi NSi, SLS in Fokus so za potrebe družbenih digitalnih medijev uporabili umetno inteligenco za ustvarjanje videa in nekaterih grafik. Pri SD korist UI za delo politikov vidijo zlasti pri analizi podatkov, pripravi vsebin ali boljšem razumevanju potreb ljudi. »V tej kampanji umetne inteligence v splošnem smislu nismo uporabljali, pomagali pa smo si z njo recimo pri ustvarjanju podnapisov za video material,« so dodali. Za analizo javno dostopnih podatkov si z UI pomagajo tudi Demokrati Anžeta Logarja.
Pri Levici UI zaupajo zlasti rutinska dela, a vztrajajo, da ima tudi tam zadnjo besedo človek. »Drugih prednosti generativne umetne inteligence pri delu strank ne vidimo,« dodajajo. »Na terenu pa pri svojih konkurentih opažamo zlorabo modelov za potvarjanje vsebine, plasiranje ponaredkov in uporabo modelov umetne inteligence za podtikanje afer.«
UI in javne storitve
Na področju rabe umetne inteligence pri javnih storitvah so si stranke dokaj enotne. Vse v UI vidijo priložnost za avtomatizacijo rutinskih del v javni upravi, zdravstvu in drugih storitvah, namenjeno razbremenitvi strokovnjakov za pomembnejše naloge.
Rdeča nit vseh odgovorov je tudi, da mora tehnologija ostati pod demokratičnim nadzorom in varovati zasebnost ljudi. V Svobodi so ob tem izpostavili, da je trenutna vlada prav ta mesec sprejela nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030 (NsUI 2030), po kateri mora UI služiti ljudem, delovati v javnem interesu ter spodbujati gospodarski in družbeni razvoj.
UI v šoli
»Umetna inteligenca je realnost, s katero bodo mladi živeli in delali, zato jo je treba vključiti v izobraževalni proces na premišljen način,« pravijo pri SD. »Prepovedovanje UI v šolah bi bilo enako, kot če bi prepovedali kalkulatorje in internet,« pravijo Demokrati. Da je ignoriranje tehnologije nesmiselno, menijo tudi v SDS in NSi. V Svobodi medtem koristi UI vidijo zlasti pri personalizaciji učenja, pripravi učnih gradiv in razbremenitvi administrativnih bremen v vzgoji in izobraževanju.
Bolj skeptični so pri Levici. »Večkrat smo že opozorili, da primarna naloga šole ni vzgajanje novega izkoriščanega delavskega razreda, temveč predvsem razvoj celostnega državljana, ki aktivno sodeluje v družbenih procesih,« so odgovorili. »Uvajanje umetne inteligence v učne načrte sledi predvsem pritisku interesnih skupin zasebnega sektorja brez jasnih prednosti za učenke in učence in širšo družbo.« Menijo, da tega ne bi smeli nekritično spodbujati. Dodali so, da tudi glede uporabe elektronskih prosojnic, interaktivnih tabel, elektronskih učbenikov in prenosnikov še danes nimamo realnih analiz izobraževalnih učinkov in porabe javnega denarja.
Se pa vse stranke strinjajo, da bi bilo mlade in otroke treba izobraziti o omejitvah UI in razviti zavedanje, da gre le za dopolnitev, ne za nadomestek znanja.
Vlaganja v UI
»Treba je ustvariti okolje, v katerem bodo slovenska podjetja in raziskovalne ustanove lahko razvijali inovacije, država pa bo umetno inteligenco uporabljala za učinkovitejše javne storitve in manj birokracije,« pravijo v SDS.
V Svobodi so izpostavili vlaganje v infrastrukturo, ki bo omogočila razvoj umetne inteligence doma. »Vzpostavili bomo superračunalnik Vega 2 in infrastrukturo za razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela (LLM), treniranega na slovenskih podatkih,« so dodali. »To je pomembno ne le za tehnologijo, temveč tudi za ohranjanje slovenskega jezika in kulturne identitete v digitalni dobi.«
Pri Levici izpostavljajo, da je področje UI v veliki meri pod nadzorom velikih ameriških tehnoloških korporacij. Pravijo, da slednje ustvarjajo razmerje med peščico ponudnikov in številnimi odvisnimi uporabniki storitev UI. Zavzemajo se za razvoj odprtih in javno nadzorovanih rešitev, varstvo osebnih podatkov, transparentnost delovanja algoritmov ter ohranjanje človeške odgovornosti pri odločanju. Dodajajo, da se področje UI ne bo urejalo zgolj z dinamiko trga, brez jasnih pravil, javnih politik in demokratičnega nadzora.
Tudi sicer je med strankami razširjena naklonjenost spodbujanju lokalnih rešitev UI, ob ohranjanju odprtosti za tuje znanje. Demokrati bi odprli tudi predstavništvo v Silicijevi dolini, da bi se aktivno učili od najboljših na svetu.
UI in nadzor
Jasne in nedvoumne odgovore je bilo najtežje dobiti pri vprašanju uporabe UI za množični nadzor. Pri Svobodi menijo, da mora biti uporaba takšnih tehnologij transparentna in jasno določena. Pri Levici pravijo, da tehnologija predstavlja resno tveganje za zasebnost, svobodo gibanja in druge temeljne človekove pravice.
Demokratom se uporaba UI za nadzor zdi »nesprejemljiva«, so pa pustili odprta vrata za izjeme, kot so najtežja kazniva dejanja. Za uporabo UI-nadzora pri najtežjih kaznivih dejanjih so tudi pri SDS. Pri SD in NSi bi bili »previdni«. Kategoričnega »ne« tehnologiji torej nismo dobili.
