Ali so tovrstne razlike upravičene, po novem odgovarja primerjalna analiza, ki jo pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS pripravlja zasebni Inštitut za javne službe. Potem ko so kot neuporabno raztrgali primerjavo cen komunalnih storitev med občinami, ki jo od leta 2014 izdeluje resorno ministrstvo, so se predstavniki komunalnega gospodarstva odločili izdelati svoje orodje, ki naj bi občinam, prebivalcem in tudi samim komunalam pomagalo pri presojanju, ali so cene komunalnih storitev pri njih v primerjavi z drugimi primerljivimi občinami previsoke oziroma prenizke.
Namesto k sosedom pogled v analizo
Iz njihove primerjalne analize za leto 2014, ki je dostopna tudi na spletni strani Skupnosti občin Slovenije (SOS), tako med drugim izhaja, da skoraj vsako drugo komunalno podjetje (17 od skupno 42 analiziranih podjetij) prebivalcem oziroma občinam zaračunava previsoke ali prenizke stroške za zbiranje komunalnih odpadkov glede na to, da stroka kot neproblematična tolerira največ 20-odstotna odstopanja od povprečja v primerljivih skupinah. Avtorji analize so tudi ugotovili, da najdražje komunalno podjetje znotraj primerljive skupine za vodooskrbo prebivalcem oziroma občini zaračunava dvakrat višje stroške na kubični meter prodane vode kot najcenejši dobavitelj.
Še hujša je razlika med najbolj in najmanj učinkovitim komunalnim podjetjem v primerljivi skupini na področju odvajanja odpadnih voda, ki je kar desetkratna: stroški prvega podjetja z odvajanjem odpadnih voda ne dosegajo niti deset centov na kubični meter, medtem ko se stroški drugega ustavijo šele tik pod evrom na kubični meter.
Ti podatki in dodatna preverjanja, ali odstopanj niso morda zakrivili kateri drugi opravičljivi dejavniki (osnovne primerjave temeljijo na dejavnikih, ki v splošnem najbolj vplivajo na stroške posamezne komunalne storitve), bi morali služiti lokalnim skupnostim oziroma občinskim svetnikom, da bi v prihodnje strokovno bolj utemeljeno potrjevali ali zavračali cene storitev, ki jih predlagajo komunalna podjetja. Primerjanja s sosednjimi občinami, ki so lahko primerljive ali pa tudi ne, naj bi bilo tako po besedah predstavnika SOS Lea Kremžarja konec.
Do konkretnih imen (še) po ovinkih
Analiza lahko po besedah predsednika zbornice Mirana Lovriča koristi tudi komunalnim podjetjem, saj lahko na osnovi primerjave in prenosa dobrih praks izboljšajo učinkovitost svojega delovanja, hkrati pa z novim orodjem še dodatno utemeljujejo stroške, na katerih slonijo cene njihovih storitev.
Korektna primerjava pa naj bi dala jasne odgovore tudi uporabnikom komunalnih storitev, ki si želijo transparentnega delovanja svojih komunalnih podjetij.
Toda pot do tovrstnih odgovorov trenutno še vedno ni enostavna. V analizi ni imen sicer prostovoljno sodelujočih komunalnih podjetij, zamenjujejo jih številke. Lokalne skupnosti vedo, za katero od njih se skriva domača komunala, in prav nanje naj se obrnejo prebivalci, ki bi želeli izvedeti ta podatek, predlaga Lovrič. »Ne vem, zakaj bi katera občina informacijo skrivala,« je ocenil tudi Kremžar, a hkrati priznal, da delo še ni opravljeno. »Naš cilj je, da se v primerjavo vključijo vse občine in izvajalci, analiza pa bo javno objavljena in vsem dostopna tudi na spletu,« je poudaril. V analizo se je sicer doslej vključilo od 40 do 49 komunalnih podjetij, ki s posameznimi komunalnimi storitvami pokrivajo od 800.000 do 1,6 milijona prebivalcev.
