»Primerno je, da nove konje, ki jih pripeljete v čredo, osamite za tri tedne.« Simbolična fotografija: Tomaž Skale
Med konji se širi zelo nalezljiva influenca
Pri konjih se je pojavila zelo nalezljiva virusna bolezen influenca tipa A. Veterinarska fakulteta je na svoji spletni strani nanjo opozorila 27. aprila, Konjeniška zveza Slovenije (KZS) včeraj, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je pristojna tudi za zdravje živali, pa se je prvič javno oglasila šele danes. Po navedbah KZS so okužbo konj potrdili na območju Ljubljane. Po neuradnih informacijah se posamezni primeri pojavljajo tudi drugod po Sloveniji.
Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so danes sporočili, da so veterinarji v zadnjem času zaznali pojave influence konj. Ker gre za zelo nalezljivo virusno bolezen, ki se hitro širi med konji, UVHVVR lastnike in skrbnike konj poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov. Veterinarska fakulteta (VF) Univerze v Ljubljani je 27. aprila na svoji spletni strani osvežila sedem let staro objavo o influenci konj s pripisom, da so okužbe letos potrdili tudi v Sloveniji. Podatka, kje in kdaj, nista razkrili niti UVHVVR niti VF. Na dodatna pojasnila UVHVVR v zvezi s tem še čakamo.
Virus lahko širimo tudi ljudje
Iz sporočila fakultete izhaja, da se lahko virus influence med konji širi z aerosolom, ki ga ti izločajo s kašljem, prav tako z neposrednim stikom z izločki, kot sta nosni izcedek in izbljuvek. Virus lahko na oblačilih in opremi prenašajo tudi ljudje, ki delajo z okuženimi konji, zato sta pravočasno obveščanje in opozarjanje na pojav bolezni nujna.
Tveganje za okužbo ljudi z virusom influence konj je majhno
Veterinarska fakulteta je poudarila, da je tveganje za okužbo ljudi z virusom influence konj majhno. »Kliničnega obolenja pri ljudeh doslej še niso potrdili. Se pa lahko z virusom influence konj okužijo in zbolijo psi, ki lahko kažejo znake respiratorne bolezni. O primerih okuženih psov z virusom influence konj poročajo predvsem v ZDA, Združenem kraljestvu in v Avstraliji,« so navedli na Kliniki za zdravstveno varstvo in rejo konj ljubljanske veterinarske fakultete.
»Virus povzroča obolenje dihal pri konjih, oslih, mulah in drugih kopitarjih,« so še navedli na VF in dodali, da so za obolele živali značilni visoka telesna temperatura (do 41 stopinj Celzija), kašelj in obojestranski nosni izcedek. Zaradi visoke vročine lahko konji postanejo apatični ter prenehajo jesti in piti. Običajno si opomorejo v treh tednih po okužbi, v redkih primerih lahko žival tudi pogine, športni konji pa lahko čutijo posledice v obliki slabše športne pripravljenosti še šest mesecev po okužbi.
Iz UVHVVR so za Dnevnik naknadno pojasnili, da se je po podatkih iz informacijskega sistema za spremljanje bolezni živali (EPI) influenca konj pojavila ta mesec. Točnega datuma niso razkrili. Zadnji primer te bolezni smo imeli v Sloveniji leta 2019, letos pa so jo po podatkih UVHVVR doslej potrdili pri štirih konjih na eni lokaciji v Mestni občini Ljubljana. Konjeniška zveza Slovenije pa je včeraj na svoji spletni strani objavila: »Po razpoložljivih neuradnih informacijah se posamezni primeri pojavljajo tudi v drugih delih Slovenije.« Danes je zveza dodala novo obvestilo. »Zaradi priporočila veterinarske stroke glede hitrega širjenja virusa konjske influence Posestvo Jurečič odpoveduje obe dresurni tekmovanji (9. in 16. maja 2026). O morebitnih novih datumih vas bomo naknadno obvestili. Ker gre za zelo nalezljivo bolezen, želijo zaščititi zdravje vseh konj in na ta način preprečiti nadaljnje širjenje virusa,« so pojasnili na konjeniški zvezi.
Zelo učinkovit ukrep je osamitev okuženega konja
Po navedbah strokovnjakov Klinike za zdravstveno varstvo in rejo konj na ljubljanski veterinarski fakulteti je najučinkovitejši način obrambe pred okužbo z virusom influence konj preprečitev vnosa virusa v čredo. »Primerno je, da nove konje, ki jih pripeljete v čredo, osamite za tri tedne. Z osamitvijo konj, ki jih redno transportirajo zaradi športnega ali drugega dogodka, se prav tako zmanjša tveganje za pojav bolezni v čredi. Redno cepljenje konj zmanjša verjetnost za razvoj bolezni. V primeru, da se bolezen vseeno pojavi, so bolezenski znaki pri cepljenih konjih bolj mili kot pri tistih, ki niso bili cepljeni,« so pojasnili na kliniki. In poudarili, da je pomembno, da konja, ki kaže bolezenske znake, pregleda veterinar in mu za potrditev diagnoze odvzame brise.
Za preprečevanje širjenja okužbe je zelo učinkovit ukrep osamitev okuženega konja s premestitvijo v drug prostor ali predel hleva, kjer ni v stiku z drugimi konji. Veterinarji v primeru okužb odsvetujejo premike konj. Tistim, ki delajo s konji, pa svetujejo, naj si redno umivajo in razkužujejo roke ter uporabljajo čista oblačila in obutev. »Če je mogoče, naj se ljudje, ki skrbijo za obolelega konja, izogibajo stikov z drugimi konji. Noben konj, ki je prisoten na posestvu ob pojavu bolezni, naj ne zapusti posestva še tri tedne po prenehanju zadnjih bolezenskih znakov,« poziva veterinarska fakulteta.
Nekateri konjarji prikrivajo, če imajo v hlevu bolezen
Influenca konj po evropski zakonodaji ne sodi med bolezni, za katere sta predpisana obvezno uradno obveščanje in nadzor na ravni države oziroma EU. Ne glede na to pa UVHVVR poudarja, da veterinarska zakonodaja s področja zdravja in zaščite živali jasno določa, da so rejci oziroma lastniki živali dolžni spremljati zdravstveno stanje živali, ob pojavu kliničnih znakov bolezni nemudoma obvestiti veterinarja, izvajati ustrezne biovarnostne ukrepe in ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni (omejitev premikov, stikov, uporaba posebne obleke, obutve in opreme ipd.) ter zagotoviti primerno oskrbo obolelih živali. Naš sogovornik iz konjeniških krogov, ki se javno ne želi izpostavljati, je poudaril, da naj bi prvi primer influence konj potrdili že pred dnevi. Izkušeni konjarji znajo po njegovih besedah kar hitro prepoznati, da gre za influenco, veterinarja pa kljub temu ne pokličejo. Praksa, da skušajo konjarji prikriti, da imajo v hlevu bolezen, je po njegovih navedbah kar pogosta. To pa je zelo nevarno, saj jo lahko raznesejo v druge hleve ali na tekmovanjih, ki potekajo domala vsak konec tedna, na zdrave konje.
