Nedavni požar na Krasu je prizadel okoli tri tisoč hektarjev gozda. Glavnino požganega drevja bo mogoče odstraniti strojno. Bodo pa morali biti lastniki gozdov previdni pri izbiri izvajalcev, saj je med njimi veliko špekulantov.
Dr. Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije, poudarja, da se sanacija požganega gozda lahko sicer hitro začne, bo pa trajalo desetletja, da se bo Kras spet zarasel z gozdom, kakršen je bil tam doslej. To bo za lastnike velik zalogaj, a vseeno ne tolikšen, kot je bil leta 2014, ko je žled prizadel gozdove po vsej Sloveniji, nekateri lastniki pa poškodovanega drevja po osmih letih še vedno niso odstranili.
»Na Krasu je zelo malo državnega gozda. V glavnem gre za zasebnike, za zelo majhne lastnike. Donos teh gozdov je bil že prej skromen, zato lastniki od njega niso imeli velike ekonomske koristi. Služili so jim predvsem za samooskrbo z drvmi,« je opozorila Nike Krajnc in poudarila, da ima les s pogorelih površin nižjo vrednost.
»Predvidevam, da ga bodo glavnino porabili v energetske namene, zlasti za lesne sekance,« je dejala dr. Nike Krajnc in dodala, da gozd, ko je mlad, zahteva zelo veliko dela, nega mladega gozda pa predstavlja predvsem stroške. Dr. Krajnčeva posledično meni, da bodo morale pristojne državne institucije lastnike zelo motivirati in finančno spodbujati, da bodo opravili najnujnejša dela, med katera sodita tudi vzpostavitev in vzdrževanje protipožarnih posek, ki omogočajo intervencije in omejujejo preskakovanje ognja.
Za odstranitev požganega drevja bodo morali poskrbeti lastniki, zato je pomembno, katerega izvajalca bodo izbrali. Vsi, ki so registrirani za delo v gozdarstvu, so zajeti v informacijskem portalu mojgozdar.si, ki ga je leta 2017 razvil Gozdarski inštitut Slovenije. Tam lahko tisti, ki iščejo izvajalce, preverijo, komu je najbolje zaupati sečnjo z motorno žago, spravilo lesa s traktorjem ali žičnico, strojno sečnjo, izdelavo sekancev, prevoz lesa ali katero drugo opravilo. Portal Moj gozdar je javno dostopen in brezplačen, se je pa treba za njegovo uporabo registrirati. Izvajalci gozdnih del so ocenjeni po treh kriterijih – glede na formalnopravno ustreznost, glede na strokovno ustreznost in glede na zadovoljstvo lastnika gozda z opravljeno storitvijo. Sistem mojgozdar.si je povezan z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), s finančno upravo ter z inšpektoratom za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. »Formalnopravna ustreznost izvajalca je predstavljena po sistemu semaforja in se iz javno dostopnih baz podatkov oblikuje samodejno. Ocena se dnevno posodablja na podlagi sprememb v kateri koli od omenjenih podatkovnih baz. V ta del ocene so vsi izvajalci vključeni samodejno, ko registrirajo dejavnost in se prijavijo pri inšpektoratu za gozdarstvo. Oznako semaforja ima trenutno blizu 1600 izvajalcev,« je pojasnila Nike Krajnc.
Skoraj petina izvajalcev
je obarvana rdeče
Lastnike gozdov opozarja, naj bodo pri izbiri izvajalca zelo previdni. Na portalu Moj gozdar jih je namreč skoraj petina označenih z rdečo oznako. To so izvajalci, ki so jim z odločbo prepovedali opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero imajo prepoved, je posebej označena), so davčni neplačniki ali so po podatkih poslovnega registra neaktivni subjekti. Rumeno oznako imajo podjetja, pri katerih gozdarska inšpekcija ni preverila izpolnjevanja predpisanih pogojev, zeleno pa izvajalci, ki so ob inšpekcijskem pregledu ustrezali predpisanim pogojem, niso davčni neplačniki in so po podatkih poslovnega registra aktivni. »Vsem lastnikom gozdov svetujem, naj bodo pozorni, katerega izvajalca bodo izbrali, saj je med njimi zelo veliko različnih špekulantov,« svari dr. Nike Krajnc.
Na portalu Moj gozdar je pri nekaterih izvajalcih objavljena tudi povprečna ocena (v razponu od 1 do 10) zadovoljstva lastnika gozda z opravljeno storitvijo. Po ugotovitvah Krajnčeve se povečuje število podjetij s strojno sečnjo, ki bo prišla v poštev pri odstranjevanju posledic požara na večjem delu Krasa. Trenutno jih je blizu štirideset. Sogovornica poudarja, da bodo morali lastniki požgana območja pogozditi, sicer bo to prepuščeno naravnemu procesu, ki poteka počasi, sploh ob hudih sušah. »Pred več kot sto leti, ko so začeli Kras pogozdovati, je bilo jasno, da bo to območje brez intenzivnega pogozdovanja puščava. Takrat so začeli saditi črni bor. Danes je Kras zelo zelen, toda če bo površina, ki jo je prizadel požar, ostala gola, bodo nastale težave, saj bo veter odpihnil zemljo. Zato je zelo pomembno, da je Kras zelen in da ga prekriva tudi gozd. Ta bo zrasel tudi sam, toda vprašanje je, kako hitro in kakšna bo njegova kakovost. Če bomo ta proces prepustili naravi, bodo prve zrasle pionirske vrste, med njimi na žalost tudi invazivne. Glede na podnebne spremembe bo treba na Krasu razmišljati o drevesnih vrstah, prilagojenih visokim temperaturam in suši. To so predvsem listavci pa tudi nekatere vrste bora. Španci in Portugalci, ki se s požari borijo že desetletja, še vedno ohranjajo tudi bor, s katerim pa je treba aktivno gospodariti,« sklene sogovornica.
