Pod okriljem Državnega izpitnega centra (RIC) in ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) so predstavili rezultate letošnje splošne, poklicne in mednarodne mature v spomladanskem roku. Na 83 šolah po državi se je na opravljanje zrelostnih izpitov prijavilo skupno 7378 kandidatov, izpitov pa se je udeležilo 6782 kandidatov (lani 6514). Njihova uspešnost je bila 91,7-odstotna (lani 91,8-odstotna).
Kandidati so opravljali splošno maturo iz 34 maturitetnih predmetov, 78.983 izpitnih pol pa je ocenilo 1067 zunanjih ocenjevalcev. Letos se je na spomladanski izpitni rok splošne mature prvič prijavilo 6964 kandidatov (lani 6696). To so kandidati, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije (redni dijaki), 21-letniki, kandidati z maturitetnim tečajem in odrasli. Izpite je opravljalo 6435 kandidatov (lani 6168), uspešnih pa je bilo 6064 ali 94,23 odstotka (lani 5831 ali 94,54 odstotka).
Dr. Marina Tavčar Kranjc, predsednica državne komisije za splošno maturo, je spomnila, da sledi še jesenski izpitni rok mature, kjer pa je običajno število kandidatov precej manjše, zato njihovi dosežki ne vplivajo bistveno na končni rezultat splošne mature. Izvedba izpitov na splošni maturi je tekla po načrtu, v komisiji pa so se po besedah njene predsednice trudili, da bi šolam zagotovili čim bolj enake pogoje za izvedbo.
Kršitev izpitne tajnosti niso zasledili, rezultate mature, med katerimi tradicionalno prednjačijo dosežki deklet, ki so uspešneje izkazale svoja znanja, pa je Tavčar-Kranjčeva opisala kot objektivne, verodostojne in primerljive z rezultati preteklih let. To, kot je poudarila, pomeni, da je sistem mature stabilen. Na RIC se ob tem nadejajo, da bo znanje mladostnikov, pridobljeno v srednji šoli in izkazano na maturi, s pridom uporabljeno pri študiju ter potrjeno tudi kasneje v njihovem življenju.
Na poklicni maturi uspešnejši kot lani
Po podatkih RIC je letos poklicno maturo opravljalo 9145 kandidatov. Uspešni so bili v 90,7 odstotka, lani v 88,9 odstotka. K poklicni maturi se je letos prvič v celoti prijavilo 10.271 kandidatov (lani 9765), opravljalo pa jo je 8677 kandidatov (lani 8203), to so kandidati, ki so v tem izpitnem roku opravljali vse štiri izpitne enote.
Od 8677 kandidatov (4241 deklet in 4436 fantov) je maturo uspešno opravilo 8039 kandidatov ali 92,65 odstotka (lani 91,25 odstotka). Dijaki so bili uspešni v 93,21 odstotka, preostali v 84,75 odstotka. Kandidatov, ki so poklicno maturo opravljali prvič v celoti v izobraževalnem programu srednjega strokovnega izobraževanja, je bilo 7266 in so bili uspešni v 93,63 odstotka.
V izobraževalnem programu poklicnotehniškega izobraževanja je izpite opravljalo 1227 kandidatov in so bili uspešni v 86,63 odstotka. V izobraževalnem programu poklicni tečaj je izpite opravljalo 184 kandidatov s 94,02-odstotno uspešnostjo.
Predsednik državne komisije za poklicno maturo dr. Boris Dular je poudaril, da sta v poklicno maturo vključeni dve tretjini generacije ter da ne gre za slabšo, ampak nekoliko drugačno maturo: »Kandidati, ki jo uspešno opravijo, dobijo s tem tudi zagotovilo, da lahko uspešno opravljajo poklic, za katerega so se šolali.«
Veliki uspehi na mednarodni maturi
Izpite mednarodne mature je na vseh štirih gimnazijah (II. gimnaziji Maribor, Gimnaziji Bežigrad, Gimnaziji Novo mesto in Gimnaziji Kranj) opravljalo skupno 94 dijakov iz Slovenije in 44 tujcev. Izmed vseh dijakov, tako tistih iz Slovenije kot tujcev, je bilo kar 52 zlatih maturantov, kar pomeni, da so na mednarodni maturi dosegli vsaj 40 točk od skupno možnih 45 točk.
Izjemnih rezultatov na mednarodni maturi so se tudi letos razveselili na Gimnaziji Kranj. Tamkajšnja koordinatorica mednarodne mature Nataša Kne je zaupala, da je v svetovnem merilu mednarodno maturo uspešno opravilo več kot 91.000 dijakov po vsem svetu, na Gimnaziji Kranj pa jo je petnajstič v zgodovini gimnazije opravljalo vseh 22 dijakov.
»Svetovno povprečje na mednarodni maturi je okrog 30 točk, naše pa visokih 40,36 točke. Najvišje možno število točk je 45, zlati maturant doseže 40 točk in več. V svetovnem merilu maturo vsako leto uspešno opravi približno 80 odstotkov dijakov, na Gimnaziji Kranj pa je uspešnost 100-odstotna,« je pojasnila Nataša Kne.
Povedala je, da je maja mednarodno maturo na Gimnaziji Kranj z odliko opravilo 14 dijakov, med njimi pa sta vse možne točke dosegli diamantni maturantki Nina Antolič in Iza Lota Kovač. »Praviloma je tako, da stare gimnazije, ki imamo tradicijo, spoštovanje do znanja in razumevanje mladega človeka, dosegamo najboljše rezultate tako na splošni maturi kot na mednarodni maturi. Prav slovensko šolstvo, v našem primeru nadpovprečno slovensko gimnazijsko okolje, zagotavlja tudi uspešen program mednarodne mature. Brez uspešnega gimnazijskega programa tudi uspešne mednarodne mature ne more biti,« meni Nataša Kne.
»Podatki tudi letos kažejo, da se dijaki slovenskih gimnazij z odličnimi dosežki uvrščajo v sam vrh med več kot 1300 šolami po svetu, kjer opravljajo mednarodno maturo,« so poudarili na RIC.
Predlagane osvežitve mature
Kot smo poročali, so na področju mature v pripravi spremembe. Na novooblikovanem šolskem ministrstvu, ki ga vodi Borut Rončević, so namreč minuli teden v javno razpravo predlagali novelo zakona o maturi, po kateri bi se poklicna matura znova lahko opravljala le iz štirih predmetov.
Po pojasnilu ministrstva je opravljanje poklicne mature iz petih predmetov omogočila novela zakona, vendar pa se to v praksi ni začelo izvajati. Predlog novele obenem posega v rok, v katerem lahko kandidat na poklicni maturi vloži zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo, in bi se skrajšal s treh dni po objavi rezultatov na najpozneje naslednji dan po objavi rezultatov. Hkrati bi rok za vložitev obrazloženega pisnega ugovora po opravljenem vpogledu podaljšali z dozdajšnjega enega dneva na tri dni, pri čemer bi kandidat imel dovolj časa, da natančno preuči izpitno dokumentacijo, meni ministrstvo.
Ministrstvo je predlagalo tudi, da državna komisija za poklicno maturo, ki jo opravljajo tudi kandidati, vključeni v izobraževanje odraslih, svoje letno poročilo posreduje tudi strokovnemu svetu za izobraževanje odraslih, ne le strokovnemu svetu za splošno izobraževanje, kar bi pripomoglo k učinkovitejšemu izvajanju zakonskih pristojnosti pri spremljanju kakovosti in razvoja izobraževanja odraslih.
Novosti si na MIZM želijo tudi glede hrambe občutljivih osebnih podatkov dijakov s posebnimi potrebami, ki se sedaj hranijo trajno. Državni izpitni center naj bi podatke o kandidatih s posebnimi potrebami in kandidatih, ki opravljajo maturo v dveh delih, po novem hranil le še dve leti po izdaji odločbe pristojne državne komisije, s čimer bi okrepili varstvo njihovih osebnih podatkov in zagotovili večjo skladnost z načelom omejitve hrambe osebnih podatkov.
Rok za pripombe k predlogu je 25. avgust.