Vlada bi po skrajšanem postopku v državnem zboru rada dosegla sprejem novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki bo v zakonodajo vrnila določbo, ki uradnikom notranjega ministrstva širi pooblastila. Zaposleni v enoti za usmerjanje in nadzor policije bi po novem ponovno lahko od policije zahtevali poročilo o poteku posameznega predkazenskega postopka in z njim povezano dokumentacijo. Uradniki bi lahko vstopili v prostore policije, vpogledali v njihove evidence in opravljali razgovore.
Gre za rešitev, ki jo je državni zbor sprejel že v času tretje Janševe vlade in ministrovanja Aleša Hojsa in ki je veljala le kratek čas. Po volitvah 2022 je državni zbor namreč sprejel zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (pogovorno zakon o odpravi škodljivih posledic vlade Janeza Janše), ki je to določbo odpravil, aktualni notranji minister Franci Matoz pa jo ponovno obuja od mrtvih.
Problematične žive zadeve
Na ministrstvu za notranje zadeve so v obrazložitvi spremembe zatrdili, da predlog ne širi veljavnih pooblastil nadzornikov z ministrstva, ampak le sistemsko dopolnjuje zakon, pri tem pa se na ministrstvu sklicujejo tudi na eno od sodb upravnega sodišča, iz katere izhaja, da ima ministrstvo v okviru nadzorstvenih pristojnosti pravico dostopati tudi do neanonimiziranih podatkov policije. Gre za sodbo, s katero je upravno sodišče odpravilo odločbo informacijske pooblaščenke, ki se je nanašala na zahtevo tedanjega ministra Hojsa, da policija generalnemu direktorju direktorata za policijo dnevno pošilja neanonimizirana poročila izmene operativno-komunikacijskega centra policije, ki spremlja vse tekoče dogodke.
Kot razlaga strokovnjak za policijska pooblastila dr. Miroslav Žaberl, gre za rešitev, ki v zaključenih zadevah ni sporna, bi pa bilo problematično, če bi uradniki ministrstva ta pooblastila začeli uporabljati tudi v živih oziroma še odprtih zadevah. »Za tem so tajni podatki, tudi podatki o prikritih in nujnih preiskovalnih ukrepih,« opozarja Žaberl.
Druga težava utegne nastopiti pri vseh odmevnejših oziroma kompleksnejših predkazenskih postopkih, ki jih usmerja tožilstvo, uradniki ministrstva pa bi lahko te iste zadeve nadzirali.
Sporna uredba
Prav tožilci so pred kratkim izrazili svoje nestrinjanje z novelo uredbe o sodelovanju tožilstva in policije pri pregonu storilcev kaznivih dejanj, ki je začela veljati v torek. V Društvu državnih tožilcev opozarjajo, da nova uredba spreminja razmerja med policijo in tožilstvom ter da je tudi protizakonita.
Sporna uredba med drugim določa, da tožilci ne morejo več poseči v odločitev policije glede 48-urnega pridržanja, tožilci pa morajo svoja obvezna navodila po novem tudi pisno utemeljiti, kar naj bi tožilcem prinašalo zgolj dodatne administrativne naloge brez dodane vrednosti.
V Društvu državnih tožilcev in na vrhovnem državnem tožilstvu so ob tem poudarili, da je po zakonu o kazenskem postopku gospodar predkazenskega postopka državni tožilec. ZKP veleva, da mora policija ob odvzemu prostosti osumljencu takoj obvestiti tožilstvo, ki lahko policiji daje obvezna navodila. »Spremenjena uredba, ki jo je vlada sprejela na podlagi tega zakona, določa, da policiji ni več treba upoštevati obveznih navodil državnega tožilca glede trajanja pridržanja osumljenca. S tem uredba kot podzakonski akt posega v ureditev, ki jo določa zakon,« so opozorili na vrhovnem tožilstvu. V praksi so tožilci policistom odredili, da morajo osumljenca izpustiti, če niso imeli v rokah dovolj dokazov, zdaj pa bodo lahko policisti o trajanju pridržanja (v okviru zakonskih omejitev) odločali sami.