Parlamentarni odbor za notranje zadeve in javno upravo je prižgal zeleno luč Franciju Matozu, kandidatu za ministra za notranje zadeve in javno upravo. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo osem članic in članov odbora, šest jih je menilo nasprotno. Matoz je tako dobil zadostno podporo matičnega delovnega telesa, v predstavitvi pa napovedal obsežne posege tako v organizacijo javne uprave kot v delovanje policije.
»Odločitev, da zapustim svoj dokaj dobro plačani poklic, ni bila lahka. Moje vodilo pri tej odločitvi je bilo zgolj in samo to, da za Slovenijo naredim nekaj dobrega, da poizkušam, kolikor je v mojih močeh, uspešno voditi to ministrstvo,« je uvodoma dejal Matoz, sicer eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov.
Pri tem je poudaril, da njegova povezava s področjem notranjih zadev ni nova. Spomnil je, da je svojo poklicno pot začel kot miličnik v policiji, nato postal pomočnik komandirja na policijski postaji Kozina, pozneje pa še komandir postaje prometne policije v Kopru. Zato, kot je dejal, sistem policije dobro pozna. Dodal je, da »dokaj dobro pozna« tudi procese dela v javni upravi, saj je v odvetniški karieri veliko sodeloval z njenimi zaposlenimi.
Kandidaturo po lastnih besedah razume kot »dolžnost, čast in odgovornost«, predvsem pa kot zavezo, da izpolni obljube iz koalicijske pogodbe. Resor, ki naj bi ga vodil, bo po novem bistveno širši kot doslej, saj bo ministrstvo za notranje zadeve prevzelo tudi delovno področje nekdanjega ministrstva za javno upravo, z izjemo lokalne samouprave, deloma pa tudi področje digitalne preobrazbe.
»Gre torej za bistveno širši obseg vsebinskih pristojnosti, ki narekujejo dobro načrtovano notranjo organiziranost ministrstva in njegovih organov v sestavi,« je dejal Matoz. Ob tem je napovedal, da se obstoječe službe iz dosedanjih resorjev ne bodo zgolj prenesle v nespremenjeni obliki, temveč bo opravil pregled utemeljenosti števila organizacijskih enot. »Za učinkovito delovanje resorja je treba vzpostaviti vitko in učinkovito notranjo organiziranost ministrstva. Vse to pomeni, da bodo, če bo treba, določena delovna mesta ukinjena zaradi podvajanja,« je napovedal in dodal, da »mora biti državna uprava bolj vitka in učinkovita«.
Ločeni plačni sistemi in racionalizacija države
Matoz se zavzema tudi za preureditev plačnega sistema v javnem sektorju. Po njegovem mnenju bi enotni plačni sistem lahko ostal predvsem v administrativnem delu javnega sektorja, za posamezne poklicne skupine pa bi bilo treba urediti ločene plačne sisteme. Posebej je omenil policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje, kulturo in socialnovarstvene storitve. Na področju javne uprave napoveduje racionalizacijo organizacije in delovanja celotnega državnega aparata. »Pripravili bomo program racionalizacije za celoten sektor države, vključno s predlogom racionalizacije pri obstoju, organizaciji in delovanju institucij, ki nimajo neposredne podlage za ustanovitev v ustavi,« je dejal. Med predvidenimi ukrepi je izpostavil tudi obvezno rotacijo uradnikov na vodstvenih položajih na ministrstvih in državnih organih, predvsem tistih, ki delajo na področju javnih naročil, upravnih postopkov, nadzornih funkcij ter kadrovskih oddelkov. Za druge profile bi, kot je dejal, omogočili tudi prostovoljno rotacijo.
Pomembna točka njegovega programa je tudi decentralizacija. Državne institucije bi bilo treba po njegovem mnenju čim prej prerazporediti po celotni državi, vendar ob upoštevanju racionalizacije stroškov. Napovedal je tudi ukinitev uradniškega sveta in začetek postopkov za ustanovitev pokrajin. »Javna uprava je servis državljanov in gospodarstva ter ne more biti sama sebi namen,« je poudaril Matoz. Iz tega izhodišča, je dodal, izhaja tudi njegov pogled na celotni resor. »Javno upravo je treba preoblikovati v učinkovito, pregledno in odzivno institucijo, ki odloča pravočasno, zakonito in razumljivo ter v kateri je odgovornost nosilcev javnih funkcij in vodstvenih uradnikov dejansko uveljavljena, ne samo normativno zagotovljena in deklarirana.«
Digitalizacija pri tem po njegovih besedah ne sme biti razumljena kot samostojen cilj, temveč kot orodje za spremembo delovanja države. Označil jo je za »osrednji vzvod za dosego namena«, saj naj bi sodobne digitalne rešitve in »premišljena ter etično urejena uporaba umetne inteligence« omogočile razbremenitev upravnih postopkov, skrajšanje rokov ter prerazporeditev zaposlenih tja, kjer je osebni stik z uporabniki nujen.
Policija se prazni hitreje, kot se polni
Na področju notranjih zadev je Matoz v ospredje postavil varnost. Ta je po njegovih besedah »ena pomembnejših dobrin sodobne družbe, do katere ima družba upravičeno visoka pričakovanja«. Ob tem se je skliceval tudi na »eskalacijo varnostnih razmer v Novem mestu«.
Zagotovil je, da bo kot minister spoštoval zakonsko določena razmerja med notranjim ministrom, generalnim direktorjem policije ter policijo. Ta razmerja so, kot je dejal, »jasno in strogo zakonsko določena«, sam pa jih bo med mandatom »strogo spoštoval in izvajal«.
Veliko pozornosti je namenil kadrovski stiski v policiji. Po njegovih navedbah se policija spopada z upokojevanjem in premajhnim zanimanjem za policijski poklic. Od leta 2022 do 2026 je v policijo po njegovih besedah prišlo 1400 novih zaposlenih, odšlo pa jih je 2064.
Da bi ta trend obrnil, napoveduje pospešitev projekta učinkovitega in sodobnega izobraževanja ter usposabljanja policistov, promocijo poklica, sistem štipendiranja za mlade kadre ter ukrepe za zadržanje strokovno usposobljenih policistov. Ti naj bi zagotovili tudi medgeneracijski prenos znanja. Po Matozovih besedah je treba nadgraditi tudi karierni sistem za policiste, ki bo »vzdržen in trajnostno naravnan«.
Manj birokracije, več terena
Ena od osrednjih napovedi na področju policije je debirokratizacija. Matoz meni, da je treba policiste razbremeniti nepotrebnih administrativnih postopkov, da bi se lahko bolj osredotočili na operativno delo. »Policistom je treba vrniti pooblastilo, da samostojno lahko odkrivajo kazniva dejanja, predvsem manjša, ter tudi ostala po pisnih usmeritvah tožilstva,« je dejal.
Napovedal je tudi redefinicijo obstoječe organiziranosti uprave kriminalistične policije, v okviru katere deluje Nacionalni preiskovalni urad. Po njegovih besedah je na državni ravni »precejšnje število kadrovskih resursov, ki niso izkoriščeni oziroma niso izkoriščeni v zadostni meri«. Kot je dodal, gre za »kopičenje kadrov brez posebnih delovnih zadolžitev«, medtem ko sta regionalna in lokalna raven izrazito kadrovsko podhranjeni.
»Na drugi strani pa imamo izrazito kadrovsko podhranjenost na regionalni in lokalni ravni, torej na ravneh, na katerih so prebivalci in na katerih policiste najbolj potrebujejo,« je dejal Matoz. Rešitev vidi v regionalizaciji kriminalistične policije. Z državne ravni bi bile po njegovem modelu vodene le določene funkcije usmerjanja, koordinacije in preiskovanja, več operativnega dela pa bi bilo prenesenega bliže terenu.
Posebno pozornost je napovedal tudi korupciji, gospodarski kriminaliteti in organiziranemu kriminalu. Govoril je o »ničelni toleranci do korupcije« ter prioritetni obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj, pri tem pa omenil tudi operativno sodelovanje z novim organom SKOK, ki naj bi bil ustanovljen v kratkem.
Vrnitev avtocestne policije
Koalicijska pogodba predvideva tudi vnovično vzpostavitev avtocestne policije, kar Matoz podpira. Po njegovih besedah so se razmere na slovenskih avtocestah v zadnjih letih bistveno spremenile. »Zaradi gradnje avtocestnega omrežja, vinjetnega sistema in znatnega povečanja tranzitnega prometa na avtocestah je vnovič treba okrepiti idejo o spremenjeni organiziranosti policije, ki bi omogočala večji, predvsem pa učinkovitejši nadzor na avtocestah in hitrih cestah,« je dejal.
Avtocestna policija naj bi po njegovi oceni pripomogla k vzpostavljanju reda, boljši pretočnosti prometa, večji prometni varnosti, zmanjšanju števila prometnih nesreč ter večji raziskanosti kaznivih dejanj. Pri tem bi policistom pomagale tudi tehnične rešitve, denimo avtomatsko preverjanje registrskih tablic, ki bi omogočilo »predselekcijo vozil, ki jih je treba ustaviti«.
Migracije in romsko vprašanje
Na področju migracij Matoz napoveduje hitrejše izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu. Zaradi, kot je dejal, »neaktivnosti v prejšnjem mandatu« bo treba »nemudoma pristopiti k izvajanju pakta o migracijah in azilu«, katerega rok za začetek izvajanja je 12. junij. Po njegovih besedah bo novi evropski okvir zagotovil bolj učinkovito upravljanje azila in migracij ter pravičnejšo delitev bremena med državami članicami. Ob tem je poudaril potrebo po jasni ločnici med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter begunci, ki bežijo z vojnih območij. »Posebno pozornost bo treba nameniti zlasti nezakonitim migrantom, ki prihajajo iz varnih držav, kjer je treba zagotoviti hitrejše postopke vračanja in v čim večji meri zmanjšati zlorabo instituta mednarodne zaščite,« je dejal. Napovedal je tudi, da bo Slovenija »dosledno zavračala migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav«.
Pri nadzoru meja je nakazal premik od stalnih kontrol na nekaterih nekdanjih mejnih prehodih k večjemu nadzoru tako imenovane zelene meje, kjer naj bi se več pozornosti namenilo odkrivanju nezakonitih migracij. V okviru urejanja romskega vprašanja je poudaril enaka merila za vse in potrebo po spremembi zakonodaje. »Varnostna situacija na območjih, kjer so romska naselja, je kompleksna in zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov,« je dejal. Na področju policije je poudaril potrebo po večji prisotnosti policistov na terenu in po sistematični ureditvi ukrepov iz zakona o zagotavljanju javne varnosti.
Matoz je kot ministrski kandidat pritegnil veliko pozornosti tudi zaradi dolgoletne odvetniške povezave s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki ga je zastopal v več odmevnih sodnih postopkih. Sam očitke, da bi bila kandidatura nagrada za preteklo odvetniško delo, zavrača. Janša pa je v ponedeljek za Nova24TV dejal, da je Matoz »predlagan na to mesto, ker je operativno sposoben, ker pozna resor in ker pač potrebujemo izkušene ljudi«. Po podpori odbora je tako Matoz naredil naslednji korak proti prevzemu enega širših in politično občutljivejših resorjev v novi vladi. Njegove napovedi kažejo na ambicijo, da bi ministrstvo vodil predvsem skozi logiko racionalizacije, reorganizacije in večje operativnosti – vprašanje pa ostaja, kako se bodo te napovedi prevedle v konkretne ukrepe.