‘Imejte vero v Pfizerjevo cepivo. Ne pozabite, da izdelujejo viagro. Če lahko obudijo mrtve… lahko rešijo žive.« Gre za šalo – zapis smo prevedli iz angleščine –, ki jo je infektologinja Mateja Logar tvitnila januarja. Spomladi, ko je na čelu strokovne skupine za covid-19 že nasledila Bojano Beović, so bili zapisi bolj zadržani. Zadnja objava na twitterju je novembrska. »Trenutna epidemiološka situacija v Sloveniji je odraz ekstremnega egoizma. Ukrepi so dobri in primerni, dokler nam jih ni treba upoštevati in izvajati…« Logarjeva ni skrivala razočaranja nad ravnanjem prebivalcev.
Šale z bodico
Tudi zapisi na njenih majicah niso brez bodic. »Neumnega ne morem popraviti. Lahko pa ga sediram, paraliziram in intubiram,« je bilo zapisano na vijoličastem oblačilu, ki je zbudilo pozornost britanskega satiričnega portala The Poke. Slovenska specialistka je rekla bobu bob, so jo pohvalili. V Sloveniji so se nekaterim zdravniškim kolegom Logarjeve, ki se bojijo, da bi zbadljiv ton privedel do dodatnega umikanja prebivalcev v lastne mnenjske mehurčke, dvignile obrvi.
V predkoronskih časih je bila Logarjeva zunaj strokovnih krogov znana kot zdravnica, ki zna strokovna dognanja pojasniti tako, da so razumljiva tudi popolnim laikom. Takšen angažma je dragocen. Številnim strokovnjakom je pri stikih s širšo javnostjo nelagodno in se jim raje izognejo. Gostovanje Logarjeve na vladnih tiskovnih konferencah o covidu-19 že zaradi njenih veščin pri komuniciranju o higieni in nalezljivih boleznih ni presenetilo. Kakor tudi ni bilo mogoče mimo vtisa, da so na njih pogosteje dobrodošli tisti strokovnjaki, ki se niso spuščali v ocenjevanje protikoronske politike Janševe vlade.
Paradoksalno so bili, kot so razkrivali zapisniki, precej bolj raznovrstni glasovi znotraj skupine za covid-19, ki oblastem svetuje o primernem odzivu na pandemijo. Povzetki so kazali na dokaj odprte razprave, a so se v zakulisju vrstili tudi trki. Ob vodilni vlogi infektološke stroke, ki se ukvarja z zdravljenjem nalezljivih bolezni, so bili naraščajoče nejevoljni epidemiologi, ki jih po definiciji zanima širša slika zdravstvenih groženj. Trenja, ki so bila opazna že od pomladi 2020, so dobro leto kasneje kulminirala v (drugem) odhodu prvega epidemiologa Maria Fafangla iz skupine za covid-19.
»Nenehno opozarjanje na nesmiselne odločitve, ki rušijo utečene postopke delovanja epidemiološke službe, in pisanje ločenih mnenj za zapisnik strokovne skupine je nesmiselno in neproduktivno,« je Fafangel svojo odločitev pojasnil zdravstvenemu ministru Janezu Poklukarju. Spomladanski »lockdown«, ki ga je uvedla vlada, ni sledil predlogu stroke. Fafangel je izpostavil številne izjeme in zaprte šole ob delno odprtem gospodarstvu. Spomnimo, da so na ministrstvu za zdravje takrat trdili, da zapisnika, v katerem je skupina pod vodstvom Logarjeve predlagala popolno zaprtje države, nimajo. Na Dnevniku smo ga kasneje pridobili po neuradnih poteh in objavili njegovo vsebino.
Nesojeni »lockdown«
Poleti so zapisniki posvetovalne skupine za covid-19 le še redko omenjali razprave med člani in ločena mnenja. Kako skupina pod vodstvom Logarjeve deluje, ko se njena stališča ne prekrivajo z vladnimi interesi, pa je razkril jesenski predlog zapiranja družbe. Skupina ga je, potem ko je že pristal v osnutku zapisnika, naknadno »popravila«. Strokovna skupina se je sicer strinjala s celostnim zaprtjem, je kasneje na TV Slovenija pojasnjevala Logarjeva, a je bilo »nekako povedano«, da to ne pride v poštev. V končni verziji zapisnika prvonovembrske seje je kompromis. Če se epidemiološka situacija v enem tednu ne izboljša, bodo predlagali popolni desetdnevni »lockdown«, ki se bo začel z 12. novembrom, so napovedali v skupini. Pri čemer, kot je že znano, kljub dodatnemu zaostrovanju razmer niso vztrajali. »Ocenili smo, da so ukrepi začeli delovati. Da v istem trenutku učinka na bolnišnice še ne bo, smo pričakovali,« je o dogajanju včeraj povedala Logarjeva. Bodo celostno zapiranje družbe pred novim letom vladi predlagali zaradi naglega širjenja različice omikron? »Če bi se začelo stanje bistveno slabšati, bo treba razmišljati o omejevanju večjih združevanj, na primer športnih in kulturnih prireditev ter sejmov,« napoveduje vodja skupine za covid-19.
Lanskega novembra je raziskava družbe Valicon Matejo Logar izpostavila kot strokovnjakinjo, ki ji skupaj z direktorjem Klinike Golnik Alešem Rozmanom javnost pri nastopanju v povezavi z novim koronavirusom najbolj zaupa. Dobro leto kasneje je razglabljanje Logarjeve o razliki med uživanjem kuhanega vina in pečenega kostanja, s katerim je utemeljevala vladne nedoslednosti, neskončen vir šal. Uvida, zakaj so se številni prebivalci distancirali od vladnih protikoronskih ukrepov, za zdaj ni opaziti. V pogovoru za Planet TV je infektologinja na čelu skupine za covid-19 izpostavila, da jo moti, ko ljudje presojajo njeno strokovnost. To lahko počnejo kolegi zdravniki, je poudarila. Nekateri med njimi imajo pomisleke glede vloge skupine, ki jo vodi. Imunolog Alojz Ihan se je v pogovoru za Radio Slovenija na primer obregnil ob neobvezni svetovalni status. »Taka strokovna skupina je na koncu tudi precej nekoristna tako za državljane, ki nimajo dolgoročne usmeritve med epidemijo, kot tudi za vlado pri njenih operativnih odločitvah, razen, da ji nudi formalni alibi,« je ocenil.
Logarjeva ne zanika, da ukrepi, za katere se je odločila vlada, niso vedno odsevali predlogov strokovne skupine. »Svetovalna skupina za covid-19 je posvetovalni organ. Ministru za zdravje ponujamo strokovno podporo, nikoli pa ni skupina imela odločevalske vloge. Struktura je morda drugačna kot v nekaterih državah, a tak koncept je trenutno v veljavi,« je dejala. Strinja se tudi, da bi bila lahko kakšna njena izjava »drugače oblikovana«, a jo zdrsi prebivalcev očitno še vedno vznejevoljijo. »Tudi če niso zanikovalci virusa, se ljudje ne želijo soočiti z njegovo prisotnostjo. Vse to se jim zdi precej odmaknjeno,« Mateja Logar komentira polemike okrog stojnic in kuhanega vina.
Sama sprostitev poišče ob kolesarjenju, pred časom pa jo je pritegnil leposlovni opis mikropivovarne. Za tehnični del varjenja piva za domačo uporabo zdaj skrbi mož, je povedala: »Jaz pa se bolj ukvarjam z okusi.«
