»Zaradi spremenjenih okoliščin iz osebnih razlogov odstopam od volilne tekme za predsednico Republike Slovenije,« je danes popoldne v sporočilu za javnost umik kandidature za predsednico države napovedala Marta Kos. Potem ko je odjeknila presenetljiva novica, so se v javnosti zvrstila številna ugibanja o tem, zakaj je Kosova odstopila od kandidature, sploh glede na to, da je še prejšnji mesec v medijih zagotovila, da odstop od kandidature ne pride v poštev. Kandidatka Gibanja Svoboda je dejala, da bodo številni podporniki zagotovo razočarani nad njeno odločitvijo, a da se bo za vrednote, ki jih je poudarjala v kampanji, še naprej borila kot podpredsednica stranke.
Po naših informacijah je Kosova svojo odločitev sprejela po tehtanju med dvema izzivoma – predsedniško kandidaturo in delom v stranki. Po zadnji anketi Ninamedie bi zanjo glasovalo 16,3 odstotka anketirancev, medtem ko bi njena osrednja protikandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar prejela 27,5 oziroma 30,2 odstotka glasov. Oba glavna konkurenta bi jo po avgustovskih meritvah premagala tudi ob morebitni uvrstitvi v drugi krog. Glede na to, da javnomnenjske raziskave zmage Kosovi niso napovedovale, je tako prevladala odločitev, da se posveti podpredsedniški funkciji znotraj Gibanja Svoboda.
Preostalima podpredsednikoma stranke, predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič in ministru za Slovence po svetu Mateju Arčonu, namreč dragoceni čas za stranko v obdobju številnih kriz jemljeta funkciji, ki ju opravljata.
Na vrata Svobode znova
trka Ivo Vajgl
Gibanje Svoboda tako svojega kandidata na predsedniških volitvah ta trenutek nima. To po eni strani pomeni, da bo manj drobljenja glasov med predsedniškimi kandidati na levi, hkrati pa se odpira vprašanje, ali bo največja koalicijska stranka podprla koga izmed preostalih kandidatov. Ni skrivnost, da so številni člani stranke razmišljali tudi o podpori Nataši Pirc Musar, ki je v preteklosti že sodelovala s stranko. Pravno je recimo zastopala humanitarko Failo Pašić, potem ko jo je na twitterju grobo napadel takratni državni sekretar za nacionalno varnost in sedanji poslanec SDS Žan Mahnič. Iz Svobode so že sporočili, da bodo o odločitvi Kosove in nadaljnjih korakih organi stranke razpravljali v prihodnjih dneh, medtem pa ostajajo osredotočeni na lokalne volitve.
Po umiku Marte Kos bo na vrata Gibanja Svoboda znova potrkal Ivo Vajgl, ki se je še pred parlamentarnimi volitvami pripravljal na predsedniške volitve kot kandidat SAB. A načrte sta mu prekrižala izpad stranke iz parlamenta in združitev SAB z Gibanjem Svoboda. Junija si je prizadeval pridobiti naklonjenost zmagovalke parlamentarnih volitev, a so takrat v Svobodi stavili na Marto Kos. »Moj interes, da kandidiram kot kandidat Gibanja Svoboda, je še vedno aktualen. Nič se ni spremenilo od takrat, ko sem objavil, da bi bil kandidat SAB. Z odstopom kandidatke Marte Kos se je odprl prostor, da se ponovno pogovorimo o tem,« je komentiral Vajgl. Zanimivo pa bi bilo, da nimata ne najmočnejša ne druga stranka po moči v koaliciji, SD, svojega kandidata na predsedniških volitvah, je dodal Vajgl.
Preostali kandidati
osredotočeni nase
Na novico so se že odzvali drugi predsedniški kandidati. Pirc-Musarjeva je v odzivu na odločitev Kosove zapisala, da njeno potezo spoštuje, sama pa da ostaja osredotočena na svojo kandidaturo in zbiranje podpisov podpore. »Za novico sem izvedela na poti po Primorski, kjer zbiramo podpise volilcev in volilk. Iz Gibanja Svoboda me ni kontaktiral še nihče,« je tvitnila. V štabu Anžeta Logarja ob tem pravijo, da nadaljujejo kampanjo in ne komentirajo dejanj drugih kandidatov. V štabu kočevskega župana Vladimirja Prebiliča pa so menili, da bodo s svojimi vsebinami uspešno nagovorili tudi del volilcev, ki bi sicer podprli Kosovo. »Odstop kandidatke Marte Kos bo vsekakor pustil vrzel v letošnjih predsedniških volitvah, saj je bistvo demokracije v tem, da imajo volilci na izbiro kakovostne kandidate za predsednika republike, kar Marta Kos, ne glede na to, da smo si kandidati konkurenčni, vsekakor tudi je.«
Po prvih ocenah poteza Kosove v prvem krogu ne gre na roko Anžetu Logarju, saj bi se lahko glasovi, ki bi sicer odšli h Kosovi, prelili k drugim kandidatom leve opcije, predvsem k Pirc-Musarjevi.
