Mogoče je, da se je virus nekoliko spremenil in so zanj tokrat dovzetnejši mlajši. Za večino obolelih poskrbijo v osnovnem zdravstvu, tudi na Infekcijski in na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana pa dnevno pregledamo od 70 do 80 akutno bolnih otrok. Zapleti, zaradi katerih otrok ob gripi potrebuje bolnišnično zdravljenje, so pogostejši pri otrocih, mlajših od dveh let, tistih s kroničnimi boleznimi dihal in živčevja ter pri prezgodaj rojenih otrocih.
Starejšim, ki se cepijo proti gripi, od lanskega leta ni več treba seči v žep. Bi morali v Sloveniji brezplačno cepljenje proti tem okužbam zagotoviti tudi za otroke?Plačilo je zagotovo psihološka prepreka. Poleg tega, da bi moralo biti cepljenje brezplačno za vse otroke in ne le tiste s kroničnimi boleznimi, bi moralo postati tudi dostopnejše. Na Pediatrični kliniki smo to jesen na primer omogočili, da so se lahko otroci s kronično boleznijo, ki so že upravičeni do brezplačnega cepljenja proti gripi, cepili ob pregledu pri specialistu. Če morajo starši, ki so otroka že pripeljali na pregled na kliniko, samo zaradi cepljenja še k njegovemu izbranemu pediatru, je to res nepotrebno. Enako velja za podjetja. Delavcu bi lahko cepljenje omogočili v službi v času malice.
Bolnišnični oddelki so te dni zapolnjeni. Kako se odločite, kdo bo imel prednost pri sprejemu?Na Pediatrični kliniki smo zmanjšali število nenujnih, naročenih sprejemov. Otroka, ki ga na kliniko na primer pripeljejo po epileptičnem napadu ali v dihalni stiski, kar zahteva takojšnjo pomoč, bomo seveda sprejeli. Počakati pa bodo morali tisti, pri katerih lahko pregled brez škode prestavimo za nekaj tednov.
Zaradi pomanjkanja prostora in kadra je najbolj na udaru Infekcijska klinika. Tam so oddelki in žal tudi hodniki vedno polni. Za dobršen del otrok zato poskrbimo na Pediatrični kliniki, kjer pa se zaradi okužb zdravijo tudi naši kronični bolniki. Velik del otrok gre po pregledu v domačo nego, starši pa dobijo navodila, kako ravnati. Pri tem je potrebna natančna ocena otrokovega stanja in sposobnosti staršev, da presodijo, kdaj je treba otroka pripeljati nazaj. Če o tem nismo povsem prepričani, otroka naslednji dan naročimo na kontrolni pregled.
V bolnišnicah zdravite tudi otroke, ki so se okužili z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Zakaj so te viroze, ki jih odrasli komajda zaznamo, pri najmlajših tako hude?Odrasli okužbo z RSV občutimo kot prehlad ali pa se znaki sploh ne pokažejo. Pri dojenčkih, prezgodaj rojenih otrocih, pri otrocih s kronično boleznijo pljuč in tistih s prirojeno srčno napako pa lahko ta virus povzroči res hudo okužbo pljuč, ki je lahko v redkih primerih celo usodna. Dihala otrok so ožja, poleg tega pa se z okužbo srečujejo prvič in njihov imunski sistem virusa še ne pozna.
V sezoni širjenja RSV dajemo posebej ogroženim otrokom enkrat mesečno monoklonska protitelesa, s katerimi zmanjšamo možnost okužbe. Lani pa so na kongresu Evropskega združenja za otroške nalezljive bolezni – ESPID v Ljubljani prvič v svetu objavili rezultate raziskave, kako s cepljenjem nosečnic zaščititi dojenčke pred okužbo z RSV v prvih mesecih življenja. V Sloveniji je nosečnicam na primer že na voljo cepljenje proti oslovskemu kašlju, ki prav tako učinkovito zaščiti novorojenčka.
Zakaj se ta možnost še ni čisto prijela?Spet gre za vprašanje dostopnosti cepljenja. Nosečnica se mora danes za cepljenje proti oslovskemu kašlju naročiti pri osebnem zdravniku. Če bi se lahko cepila pri ginekologu, ki ga že tako in tako obiskuje, bi se jih verjetno cepilo več. Velja pa omeniti, da se te stvari premikajo na bolje.
Včasih se okužbe pri otroku kar vrstijo, kakšen njegov vrstnik pa zboli le redko. Od česa je odvisna dovzetnost za nalezljive bolezni?Najbrž bomo v prihodnosti ugotovili, da ni vsak med nami enako dovzeten za vse vrste okužb. Otrok z resno motnjo imunskega sistema je malo. Slej ko prej jih prepoznamo ob hudih okužbah, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje. Vidimo pa, da imajo nekateri otroci, pri katerih pomanjkljivosti imunskega sistema ne odkrijemo, okužbe pogosteje od vrstnikov. Pri tem so pomembne tudi okoliščine. Če je otrok prvorojenec, bo njegovo življenje do odhoda v vrtec relativno mirno, potem pa bo v drugem letu življenja pogosto bolan. Drugače je z mlajšimi sorojenci, ki so že od rojstva »v vrtcu«.
Lahko zgodnje okužbe vplivajo na otrokovo kasnejše zdravje?Posamične raziskave govorijo o tem, da okužba, na primer z RSV, poveča tveganje za astmo kasneje v življenju. Celo levkemija se po nekaterih raziskavah pogosteje pojavi pri otrocih, ki so v zgodnji dobi večkrat prebolevali dokazane okužbe. A prepričljivih in nedvomnih dokazov, ki bi to potrdili, obsežne raziskave še niso ponudile.
V nekaterih šolah in vrtcih so nejevoljni že, če otrokom teče iz nosu. Kdaj naj ostanejo doma?Odvisno od bolezni. Doma naj bodo na primer, kadar imajo vročino, v primeru driske in bruhanja ali če imajo izpuščaj. Če bodo starši vročino skušali prikriti z zdravili, jih bodo zelo verjetno že sredi dneva iz vrtca ali šole klicali, naj pridejo po otroka. Poleg tega se bodo na tak način okužbe razširile še na druge v razredu ali skupini.
Ukrepi za višjo precepljenost bodo z odhodom vlade že spet padli v vodo. Bi morali po vašem v naslednjem mandatu omejiti vpis necepljenih otrok v vrtec?Pretirano se mi zdi, da bi jim vstop v vrtec onemogočili kar počez, bi pa morali ostati doma v času epidemije, še posebej če bi šlo za ošpice. Poleg tega morajo cepljenja, ki so danes obvezna, takšna tudi ostati. Če bi bila odločitev prostovoljna, bi delež cepljenih zagotovo upadel na nevarno nizko stopnjo, ki ne bi več zagotavljala zaščite celotne skupnosti. Če pogledamo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki je v programu cepljenja in je pri dojenčkih torej brezplačno, ni pa obvezno, smo v štirih letih od uvedbe komaj prilezli do 60-odstotne precepljenosti. S takšnim deležem precepljenosti proti ošpicam bi bili zreli za epidemijo.
Izgubili ste tudi sogovornika pri iskanju rešitev za zdravljenje prirojenih srčnih napak. Kdaj bo ta program, kjer ste odvisni od tujih strokovnjakov, stal na lastnih nogah?Program deluje. Lani smo operirali več kot 100 otrok. Povsem na lastnih nogah bomo v nekaj letih. To se bo zgodilo predvsem po zaslugi mojega predhodnika, prof. dr. Janeza Jazbeca, ki je pred letom in pol začel dobesedno z ničle. Poleg naših zdravnikov z oddelka, ki zagotavljajo 24-urno pripravljenost vse dni v letu, so tu vsak teden še hrvaški kardiologi, poleg naših otroških srčnih kirurgov pa vsakih nekaj tednov pridejo kirurgi iz Prage.
V bolnišnici se lahko v prihodnjih dneh, tednih ali mesecih soočite še z novim koronavirusom. Koliko obolelih bi lahko sprejeli?Ker trenutno zdravimo veliko bolnikov z gripo in RSV, si želim predvsem, da bi novi koronavirus še malo počakal. Če pa že na velika vrata pride v Slovenijo, bi bilo lepo, da bi lahko po kitajskem vzoru v šestih dneh zgradili nov prizidek k Infekcijski kliniki. Ob obolevanju večjih razsežnosti bi morali verjetno aktivirati dodatne zmogljivosti, v bolnišnici pa spremeniti način dela. To bi pomenilo, da bi čakali vsi, pri katerih ni potrebno takojšnje zdravljenje.
O tem, kako novi virus prebolevajo otroci, je bilo doslej zelo malo informacij.Vse kaže, da pri njih bolezen poteka v bolj blagi obliki. Huje lahko prizadene ljudi z že načetim zdravjem, torej starejše in kronične bolnike. Vsak dan je seznam obolelih in žrtev novega virusa daljši. Vse jasneje je, s čim imamo opraviti, a so še vedno mogoči vsi scenariji. Od tega, da virus izzveni, kot se je pred leti zgodilo pri sarsu, pa do tega, da postane nekaj običajnega, kot se je zgodilo pri pandemski gripi.
Nedavno ste se pošalili, da si po odpiranju paketov iz Kitajske ni preveč pametno vrtati po nosu. Na katerih površinah, s katerimi imamo opraviti v vsakdanjem življenju, lahko pričakujemo največ bolezenskih klic?Na predmetih virusi običajno preživijo dlje kot na rokah. Med najbolj umazanimi so tisti, ki jih pogosto primemo, torej mobilni telefoni in televizijski daljinci. Pomembno je, da si umivamo roke, v Sloveniji se s tem zaščitimo zlasti pred gripo. Poleg tega je v sezoni gripe dovolj prijazen nasmešek. Ni treba vsakemu ljubeznivo stisniti roke, še zlasti če ste prehlajeni.
