»Svojih dejanj ne obžalujem in sem na njih ponosen. Po mojem prepričanju je postopek obravnave na sodišču in na centru za socialno delo neupravičen,« je v svojem zagovoru med drugim dejal mariborski dijak Matic Gosak, ki se je v prekrškovnem postopku znašel zaradi mirnega protesta na Trgu svobode v Mariboru. Sodišče je v več pogledih neutemeljeni pregon dijaka ustavilo, kot je omenil že v zagovoru, pa se je znašel tudi v obravnavi pri lokalnem centru za socialno delo.
V ponedeljek nam je dodatno pojasnil, da je moral že nekaj tednov pred obravnavo na sodišču v družbi staršev obiskati center za socialno delo, preostale dijake pa obisk CSD menda še čaka. Po besedah dijaka so na CSD opravili evalvacijo in hitro sklenili, »da nisem problematičen otrok, da je moje okolje v redu in da ocenjujejo, da ni nobenega razloga za ukrepe«.
Za kakšen postopek konkretno je šlo, nam na mariborskem centru za socialno delo v tako kratkem roku niso mogli odgovoriti, so nam pa pojasnili, da jih policija po uradni dolžnosti obvesti o prekrških in kaznivih dejanjih mladoletnikov. Prav tako jih o vodenju prekrškovnega postopka lahko obvesti tudi sodišče.
Prekomerna represija
Tovrstni postopki so standardni in namenjeni zaščiti otrok, vendar hkrati nadležni in nepotrebni, če prekrška v resnici sploh ni bilo. V zgodbi mariborskih dijakov, katere sodni epilog za zdaj pritrjuje prekomerni represiji nad njimi, se zdijo še toliko bolj neumestni. Podobno kot že prekrškovni postopek sam.
Ta se je za Matica Gosaka končal z ustavitvijo postopka. Kot smo poročali, je okrajno sodišče v Mariboru ustavilo prekrškovni postopek, njegov zagovornik Dino Bauk pa pričakuje takšno odločitev tudi v primeru preostalih dveh dijakinj. Več dijakov se je v prekrškovnem postopku znašlo v začetku februarja, ko so po okoli štirih mesecih pouka na daljavo javno, v obliki protesta, zahtevali vnovično odprtje šol. Čeprav so vsi udeleženci shoda nosili maske in upoštevali varnostno razdaljo, so policisti nekatere popisali in sprožili prekrškovne postopke. Že polnoletni so prejeli globo, mladoletni pa vabilo na sodišče. »Mlade ljudi, ki so pokazali večjo stopnjo državljanske zavesti in civilnega poguma kot večina državljanov, bi radi kaznovali. Namesto da jim nalagamo vzgojne ukrepe, bi se morali sami učiti od njih,« je odvetnik Dino Bauk tedaj povedal za Dnevnik.
Ustavno sodišče je vmes celo začasno zadržalo izvajanje odloka, ki je prepovedoval javne shode, vladi pa naložilo, da sprejme novo ureditev glede omejitev shodov. Vlada je na direktivo ustavnega sodišča odgovorila z omejitvijo zbiranja na sto ljudi, kmalu zatem pa je število zmanjšala na deset. Četudi je bilo sporočilo ustavnega sodišča o prekomernem omejevanju pravice do javnih shodov zelo jasno in čeprav je zbiranje ljudi na javnih shodih ponovno drastično omejila hkrati z izrazitim sproščanjem številnih drugih ukrepov.
