Lanske dopolnitve zakona o osnovni šoli, kurikularna prenova in novi učni načrti so zahtevali tudi spremembe pravilnika o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli. Novi pravilnik je v šolski prostor prinesel ključno ločitev med preverjanjem in ocenjevanjem, širšo opredelitev načinov ocenjevanja, možnost medpredmetnega ocenjevanja in znižanje najmanjšega števila ocen.
Eden pomembnejših razlogov za spremembe pravilnika je bil kopičenje pridobivanja ocen v tednih pred ocenjevalnimi obdobji, še zlasti ob koncu šolskega leta, kar je bilo za mnoge učence in tudi učitelje zelo stresno, pridobljene ocene pa niso bile vselej realni kazalec učenčevega znanja.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), novi pravilnik ob prizadevanju za pravičnejše in bolj razvojno usmerjeno ocenjevanje učencev ter njihovo enakomernejšo obremenjenost pri pridobivanju ocen med drugim spreminja koncept preverjanja znanja. To se je v praksi doslej najpogosteje izvajalo v obliki napovedanih pisnih preizkusov znanja, a se je izkazalo, da so v nekaterih šolah učenci teden dni pred pisnim ocenjevanjem pisali kontrolno nalogo, ki ni bila ocenjena, vsebina testa za pridobitev ocene čez en teden pa je bila skoraj identična kontrolni nalogi. Učenci so se predajali kampanjskemu učenju in se nalog učili na pamet.
Novosti sredi šolskega leta
Nekateri učenci in njihovi starši vseeno menijo, da so bila poskusna preverjanja znanja kot priprava na test dobrodošla, in si jih želijo nazaj. Prepričani so, da je njihova opustitev vplivala tudi na padec ocen, jezi jih tudi, ker naj bi imeli zdaj otroci doma več dela z učenjem in iskanjem gradiv, ki se nanašajo na teste. Na šolskem ministrstvu jim odgovarjajo, da preverjanje znanja ni ukinjeno, ampak ostaja sestavni del pedagoškega procesa, ki ga mora učitelj izvajati pred tem, med tem in po tem, ko je učencem podal snov.
»Nekateri učitelji so proces preverjanja znanja, ki je strokovno opravilo, uresničevali zgolj tako, da so pred pravim pisnim preizkusom znanje preverjali v obliki neke vrste pisnega predtesta, s čimer so si zagotovili izpolnjevanje obveznosti, ki jo je prej nalagal pravilnik. Tega nov pravilnik ne omogoča,« so pojasnili na MVI. Poudarili so, da je preverjanje znanja še vedno obvezen proces, ki ga morajo učitelji izvajati, pri čemer pa so avtonomni glede načina izvedbe preverjanja.
To pa ni edina dilema šolnikov glede novega pravilnika. Ta je namreč začel veljati sredi šolskega leta in terjal potrebo po naknadnem spreminjanju že načrtovanih ocenjevanj. Mnogi ob tem opozarjajo, da so novosti, ki naj bi učiteljem vračale avtonomijo, zlasti pri presoji zaključne ocene, ki po novem ni nujno aritmetično povprečje ocen, prinesle še več usklajevanja znotraj kolektiva, dodatne interpretacije in številne praktične izzive.
Manj zanašanja na pisne teste
Učitelji se najpogosteje ubadajo z izvedbenimi zadregami glede ustnega ocenjevanja, odsotnih učencev, map dosežkov, domačih nalog, tekmovalnih dosežkov ter razmerja med avtonomijo učitelja in enakostjo obravnave učencev. Na ministrstvu so na dileme že ob koncu lanskega leta odgovorili z dodatnimi pojasnili, pripravljenimi skupaj z inšpektoratom za šolstvo in zavodom za šolstvo.
Šolam so izrecno priporočili, naj strokovni aktivi posodobijo letne priprave z opredelitvijo načinov in kriterijev ocenjevanja že za šolsko leto 2025/2026. »Pravilnik ni prinesel samo manj minimalnih ocen, ampak tudi novo organizacijsko in strokovno nalogo za učitelje in aktive. Z novim pravilnikom poskušamo uvesti tudi nov način razmišljanja o procesu pouka, o vrednotenju znanja, ustvarjamo pogoje za aktivne oblike učenja in vrednotenja znanja,« so poudarili na ministrstvu.
Spomnili so še, da novi pravilnik omogoča manj zanašanja zgolj na pisne preizkuse in prinaša več ocenjevanja izdelkov, nastopov, praktičnih dejavnosti in drugih oblik izkazovanja znanja. Več je tudi vnaprejšnjega načrtovanja ocenjevanja v letnih pripravah in usklajevanja v strokovnih aktivih, pri čemer so teža učiteljeve strokovne presoje, potrebe po jasnih kriterijih ocenjevanja ter pozornost učiteljskega zbora in vodstev šol na enakomerno razporeditev ocenjevanja skozi šolsko leto večji.