Ustavno sodišče je deloma pritrdilo očitkom sindikata zdravnikov Fides na račun omejitev v času stavke. Trenutna traja že dobri dve leti, z zaostritvami zakonodaje pa je se je razširil nabor okoliščin, v katere stavka zdravnikov ni smela posegati.
»Načeloma je poseg v pravico do stavke upravičen samo, če zaradi opustitve določene zdravstvene storitve z veliko stopnjo verjetnosti grozi nastanek resne zdravstvene škode oziroma če je določena zdravstvena storitev potrebna zaradi odprave posledic takšne že nastale škode,« so vodilo, kakšno omejevanje je spremljivo, povzeli na ustavnem sodišču.
Kaj je zmotilo sodišče
V neskladju z ustavo je obveznost izdaje obrazcev, listin in zdravniških potrdil, kot so izdaja predloga za odločanje o začasni zadržanosti od dela, izdaja potrdila o začasni zadržanosti od dela ter izpolnitev zdravstvenega dela obrazca za prijavo nezgode in poškodbe pri delu. Ustavno sodišče je sicer izpostavilo tudi drugi vidik tovrstnih odločitev. Varstvu premoženjskih interesov posameznika praviloma ni mogoče dati prednosti pred pravico do stavke, je ocenilo. Kar pa ne more veljati tudi v primeru, ko gre za varstvo dohodka posameznika zaradi začasne nezmožnosti za delo v času bolezni oziroma poškodbe. »Gre namreč za nadomeščanje rednega dohodka posameznika, ki praviloma pomeni temeljni vir njegovega preživljanja, zaradi bolezni oziroma poškodbe pa ga posameznik ne more dosegati,« je zapisalo. Spomnimo, da so nekateri stavkajoči zdravniki sprva zavračali urejanje bolniških odsotnosti svojih pacientov.
V neskladju z ustavo je tudi obveza opravljanja zdravstvenih storitev, potrebnih za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih socialnih zavarovanj. To se lahko lahko razteza na zelo veliko število situacij, ki jih ni mogoče enostavno določiti, je ugotovilo ustavno sodišče. Neskladje so zaznali tudi pri opravljanju zdravstvenih storitev, vezanih na pravico do zdravljenja v tujini. Zdravnikom že sicer ni smiselno naložiti opravljanja povsem administrativnih storitev, ki niso medicinske storitve v ožjem pomenu besede, ugotavlja ustavno sodišče. Nalaganje opravljanja takšnih storitev zdravnikom v času stavke bi bila tudi v neskladju s človekovo pravico do stavke, je ugotovilo. Tako sicer velja le v primerih, ko opuščanje s tem povezanih storitev ne more povzročiti nastanka resne zdravstvene škode, je izpostavilo izjemo. Državni zbor bo imel eno leto časa, da odpravi ugotovljeno protiustavnost v zakonu o zdravniški službi.
V Fidesu odločitev ustavnega sodišča vidijo kot »pomembno zmago pravne države in hkrati kot potrditev stališč zdravnikov, ki so dve leti opozarjali na protiustavnost«. »Naše opozorilo je bilo usmerjeno proti ureditvi, ki je pod pretvezo zaščite pacientov širila obveznosti tudi na storitve, ki niso nujne, ter s tem dejansko onemogočala stavko,« je izpostavil predsednik sindikata Damjan Polh. Na ministrstvu za zdravje medtem poudarjajo, da je sodišče v pretežnem delu potrdilo ustavnost omejitev pravice do stavke. »Odločba namreč potrjuje, da je zagotavljanje neprekinjenega in varnega zdravstvenega varstva pacientov ustavno dopusten in nujen razlog za določene omejitve stavke v zdravstveni dejavnosti,« so zapisali.
Pri zdravstveni dejavnosti zahtevo zavrgli
Ustavno sodišče je na drugi strani zavrglo Fidesovo zahtevo za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti, med drugim glede omejevanja dela zaposlenih v javnih zavodih pri drugem delodajalcu. Pogoj ogroženosti pravic delavcev v tem primeru ni izpolnjen, je ocenilo. Spomnimo, ustavno sodišče se je o lanskih spremembah omenjenega zakona že izrekalo konec lanskega leta, ko je pritrdilo očitkom na račun omejevanja popoldanskega dela pri zasebnikih.