Zanimanje za branje knjig med mladimi in tudi odraslimi je zaradi vse hitrejšega življenja ter posvečanja prostega časa elektronskim napravam, družbenim omrežjem in videoposnetkom močno upadlo. Nekateri branje povezujejo predvsem s šolskimi obveznostmi in ga zato ne doživljajo kot prijetno dejavnost, padec zanimanja za branje pa ima tudi številne negativne posledice.
Stroka poudarja, da redno branje izboljšuje besedni zaklad, razumevanje besedil, domišljijo in sposobnost izražanja ter da se, če ljudje berejo manj, te sposobnosti razvijajo počasneje. Kot odgovor na omenjene izzive se je skupina strokovnjakov s področja pediatrije, vzgoje, izobraževanja in bralne kulture združila pod okriljem nacionalne pobude Branje na recept ter se bo zavzemala za dolgoročno krepitev bralne kulture v naši državi.
Zaskrbljenost tudi zaradi padca bralne pismenosti
Ambasadorji pobude so zaskrbljeni, ker se v sodobnem času hitrih tehnoloških sprememb in zaslonov soočamo z izzivom, ki ob številnih drugih pogosto ostaja prezrt, a pomembno vpliva na našo prihodnost. Skrbi jih tudi upad bralne pismenosti med slovenskimi otroki in mladostniki, kar so pokazali tudi rezultati mednarodnih raziskav znanja PISA in PIRLS v zadnjem obdobju.
Po besedah partnerjev pobude se posledice padca zanimanja za branje kažejo v slabšem razumevanju besedil, skromnejšem besednem zakladu in manj razviti sposobnosti kritičnega mišljenja, pomanjkanje bralnih navad pa negativno vpliva tudi na zmožnost osredotočanja ter na razvoj domišljije in empatije.
Strokovnjakinja s področja bralne kulture dr. Alenka Kepic Mohar je poudarila, da je pobuda povabilo staršem, da v družine vrnejo rutino branja in berejo skupaj z otroki, kar bo v veliki meri vplivalo na zdrav razvoj otrok.
Trening za možgane
Da je Slovenija nujno potrebovala skupno pobudo za spodbujanje branja, je potrdil dr. Denis Baš, specialist pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Dejal je, da se pediatri že dalj časa zavzemajo, da bi starši že v porodnišnici prejeli knjigo za otroke in se poučili o pomenu branja.
Specialist pediatrije in strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn je poudaril, da se človeški možgani razvijajo dobršen del našega življenja, branje pa je eden najboljših treningov možganov: »Gre za zelo aktiven proces v nasprotju z zrenjem v zaslone, kjer možgani niso aktivno vključeni. Branje izredno pozitivno vpliva na razvoj možganov otrok, kar se kaže tudi pri njihovem vedenjskem in kognitivnem razvoju. Branje torej mora biti del normalnega otroštva.«
Nataša Kraškovic, predsednica uprave Mladinske knjige, ki je pobudnica projekta, je poudarila, da ima vsaka prebrana knjiga moč nekaj spremeniti. Poudarila je, da z branjem v maternem jeziku ohranjamo svoj jezik, kulturno identiteto in bogastvo zgodb, ki nas povezujejo in oblikujejo kot skupnost, z branjem pa tudi gradimo družbo znanja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Ideja za pobudo Branje na recept, pod okriljem katere bodo organizirali vrsto dogodkov, je nastala v uredništvu revije Cicido, častna pokroviteljica pobude pa je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.