Letos poleti so štirje zavodi, ki delujejo na področju izobraževanja, spremenili sistemizacijo delovnih mest, zaradi katere se je plača povečala okoli tristo zaposlenim v teh zavodih. Takratna ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je dala soglasje k tem spremembam, čeprav je takrat opravljala samo tekoče posle. »Šlo je za strokovno utemeljene spremembe, h katerim so zavodi pozivali že dalj časa, in ne za politično odločitev,« pojasnjuje nekdanja ministrica.
Ponekod čistilke, drugje odlično plačani
Tako trdijo tudi predstavniki vseh štirih zavodov – Andragoškega centra Slovenije (ACS), Državnega izpitnega centra (RIC), Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) ter Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Podrobnejše utemeljitve zahtev po spremembah pa se od zavoda do zavoda razlikujejo, tako kot so različni tudi položaji delavcev, ki so se jih spremembe dotaknile. Medtem ko so v CŠOD plače dvignili predvsem nižje plačanim delavcem, kot so čistilke in kuharji, so bili na drugih treh zavodih premeščeni predvsem tisti z višjimi dohodki. Novo delovno mesto pomeni takojšen skok za plačni razred ali dva, hkrati pa tudi nov prag plačnega razreda, ki ga lahko javni uslužbenec doseže v karieri. Na ACS, RIC in ZRSŠ so bili nekateri zaposleni prestavljeni na delovna mesta, pri katerih je najvišji prag 51. plačni razred, kar pomeni 3130 evrov osnovne mesečne bruto plače.
Takih, ki bodo zaradi nove sistemizacije lahko napredovali do 51. plačnega razreda, je sicer malo. Pa vendar je večina tistih, ki so se jim plače zvišale, napredovala do precej visokih plač. Pri tem izstopa zavod za šolstvo, kjer je več kot sto zaposlenih napredovalo z delovnega mesta višji svetovalec področja 2 na delovno mesto višji svetovalec področja 1. S tem se je končni plačni razred njihovega delovnega mesta zvišal s 45. na 47. ali za dobrih dvesto evrov oziroma 2675 evrov osnovne bruto plače. Na zavodu za šolstvo, ki ga vodi Vinko Logaj, pravijo, da so na nova delovna mesta prerazporedili svetovalce, ki so izpolnjevali pogoje in jim je bilo dodeljeno najzahtevnejše delo.
V drugih zavodih so navedli bolj jasne razloge za spremembe. Na državnem izpitnem centru pravijo, da se je sistemizacija nazadnje spremenila pred desetimi leti, od takrat pa so delovni procesi postajali vse bolj kompleksni in zahtevni. »Zaposleni so morali pridobiti nova znanja, slediti spremembam v razvoju, uporabljati sodobnejšo in kompleksno tehnologijo, obvladovati procese dela z novimi sistemi in vzdrževati vedno širši nabor digitalnih storitev za naše uporabnike,« trdijo v centru, ki ga vodi Darko Zupanc. V centru, kjer se ukvarjajo s šolskimi izpiti in varnostjo podatkov, so zato na nova delovna mesta prerazporedili 48 zaposlenih, ki se jim je plača tako povečala za 70 do 80 evrov bruto na mesec.
ACS: Šlo je za odpravo anomalij
V andragoškem centru medtem trdijo, da so s sistemizacijo odpravili plačno anomalijo iz leta 2008, zaradi katere so bili strokovni delavci uvrščeni prenizko glede na zahtevnost in strokovnost nalog, ki jih opravljajo. Nekateri zaposleni z doktoratom so zasedali delovna mesta, za katera je zahtevana samo diploma, pravijo. »Z argumenti, primerjalnimi analizami in opisi delovnih mest smo končno prepričali ministrstvo za izobraževanje,« pojasnjuje Andrej Sotošek, direktor centra, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih. Plača se je pri njih zvišala približno dvajsetim delavcem, s tem pa se je skupni strošek dela v letošnjem letu – nova sistemizacija velja od avgusta – povečal za približno 15.000 evrov.
Kot smo navedli, so v centru šolskih in obšolskih dejavnosti plače povečali predvsem kuharjem, čistilkam in upravnikom. CŠOD izvaja dnevne programe za otroke na lokacijah po vsej Sloveniji in ugotavlja, da se jim obseg dela nenehno povečuje, poleg tega je treba pri pripravi hrane in oskrbovanju objektov zadostiti vedno več različnim dietam oziroma standardom, je pojasnil direktor Branko Kumer. Plače so povečali 113 zaposlenim, vendar nekaterim mesečni prihodki dejansko ne bodo zrasli, saj so njihove osnovne plače še vedno pod minimalno.
MJU: Ni šlo za odpravo anomalij
Čeprav so uradni razlogi za spremembe sistemizacij različni, zavodi pa si zanje prizadevajo različno dolgo, je Maja Makovec Brenčič soglasje k vsem štirim spremembam dala letos poleti, v obdobju med volitvami in oblikovanjem nove vlade. »Včasih se zadeve zlijejo skupaj,« je na vprašanje, zakaj spremembe sistemizacij časovno sovpadajo, odgovorila nekdanja ministrica.
Sedanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo se s predhodnico strinja, da so bile zahteve strokovno utemeljene, večkrat izražene, soglasje ministrice pa je sodilo v njeno redno delo. Na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved, konkretnih sprememb ne poznajo in pravijo, da ne sodijo v njihovo pristojnost. Pojasnili so, da spremembe sistemizacij ne sodijo v pogajanja med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, pri katerih se pogovarjajo o uvrščanju delovnih mest v plačne razrede. »Sprememba sistemizacije ne pomeni odpravljanja plačnih anomalij, ampak podlago za organizacijsko strukturo z delovnimi mesti, ki bodo zagotavljala učinkovito opravljanje dela,« so navedli.
