Mahnič je pobudo na vlado naslovil sredi avgusta. Predlagal je, da bi Sova, OVS in druge službe predsednici prenehale posredovati obveščevalna in varnostna poročila. Pobudo je utemeljeval s sumi o njenih povezavah z rusko obveščevalno mrežo. V uradu predsednice so takšne navedbe zavrnili in poudarili, da je predsednica do informacij Sove upravičena, kadar se nanašajo na njene pristojnosti.
To pa ne pomeni neomejenega dostopa. Zakon določa, da se lahko posameznik s tajnimi podatki seznani le, če jih potrebuje za opravljanje svoje funkcije ali delovnih nalog. Tajnega podatka ne sme dobiti prej in v večjem obsegu, kot je to potrebno, prav tako ga ne sme uporabljati za druge namene.
Vlada zato poudarja, da izvršilna veja oblasti predsednici republike takšne pravice ne more preprosto odvzeti. Dostop je vezan na funkcijo in se praviloma konča z njenim prenehanjem.
Vlada bi zožila krog ljudi z dostopom do tajnih podatkov
Je pa vlada v odgovoru Mahniču opozorila na širino sedanje ureditve. Po njeni oceni ima Slovenija v primerjavi z nekaterimi partnericami razmeroma širok krog oseb, ki do tajnih podatkov dostopajo že na podlagi funkcije. Zato bo skupaj z uradom za varovanje tajnih podatkov preučila, ali bi bilo treba zakon spremeniti in krog izjem zožiti na ključne nosilce državnih funkcij.
Vlada ob tem poudarja, da je slovenska ureditev nastajala ob usklajevanju s standardi EU in Nata ter da primerljive države dostop po funkciji praviloma priznavajo vsaj najvišjim izvoljenim predstavnikom in sodni veji oblasti.
Če bi do spremembe prišlo, to torej ne bi bil ukrep, pisan posebej za predsednico republike, temveč sprememba pravil za širši krog funkcionarjev. Do takrat ostaja ureditev nespremenjena: Sova in OVS bosta Nataši Pirc Musar še naprej posredovali informacije v okviru njenih zakonskih pristojnosti, razprava pa se seli na vprašanje, kako širok naj bo v prihodnje krog ljudi, ki jim za dostop do tajnih podatkov ni treba skozi običajen postopek pridobivanja dovoljenja.