Prvo vprašanje premierju Golobu je zastavil predsednik NSi Jernej Vrtovec, in sicer v zvezi s kaosom v poslovnem okolju, ki da ga je povzročilo eksperimentiranje levega populizma. Vrtovec je Golobu očital, da je njegova vlada štiri leta »tolkla po podjetnikih, obrtnikih, espejih, po tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost«. Ob tem je izračunal, da od leta 2021 kar 5000 podjetij na leto opusti svojo dejavnost, kar da je posledica posegov vlade v davke, prispevke in birokracijo, zaradi česar »ni več nobenega zaupanja v vlado«.
Golob je pojasnil, da se zelo dobro zaveda pomena gospodarstva za celotno družbo, vendar, kot je dejal, se moramo zavedati, da je Slovenija hkrati socialna država. »Niti evro od prispevkov, ki se jih pobere, ne gre nikamor drugam kot v krepitev socialne kohezivnosti naše družbe in v splošno blaginjo,« je pojasnil Golob in dodal, da je gospodarstvo v Sloveniji stabilno in močno.
»O tem govorijo mednarodne statistike. Statistike, ne ocene, in obeti za Slovenijo so stabilni in močni ter boljši kot za večino in kot za povprečje Evropske unije. Nič od tega ni slučajno. Vse to pride na podlagi skrbne in načrtovane politike. Ni naključje, da vse mednarodne agencije Sloveniji izboljšujejo obete glede našega finančnega stanja. Če bi bilo v gospodarstvu res tako, kot opisuje opozicija, verjemite, da bi ravno mednarodne agencije, ki skrbno spremljajo našo sliko, to že zdavnaj opazile,« je navedel.
Nepovezano poslanko iz vrst Demokratov Evo Irgl pa je zanimalo, kaj je premier Golob v tem mandatu naredil za krepitev zaupanja v institucije pravne države. Predvsem so jo zanimali rešitve in ukrepi na področju KPK in računskega sodišča.
»Od prvega dne je bila delujoča pravna država temelj našega delovanja: kaj to pomeni, moramo očitno vsakič znova ponavljati,« je dejal Golob in nadaljeval: »Moj odgovor na vaše vprašanje je zelo enostaven. Institucije krepimo na vseh področjih. Ta vlada je sprejela tudi strategijo na področju preprečevanja korupcije in se je tudi drži. Najpomembnejše pri vsem skupaj pa je, da v pravno državo moramo verjeti, in ko bomo vanjo verjeli vsi, verjemite, da bo tudi delovala,« je dodal Golob.
Mahnič: »Ustanovili bomo urad za deportacije«
Poslanec SDS Žan Mahnič je Golobu zastavil vprašanje v zvezi z ukrepi in financiranjem nadzora nad nezakonitimi migracijami. Po njegovih navedbah se je junija 2022, kmalu po nastopu te vlade, število nezakonitih prehodov meje drastično povečalo, kar naj bi bila neposredna posledica odločitev, kot je denimo odstranitev ograje na meji s Hrvaško ali javno govorjenje, da je ilegalne migracije treba narediti legalne.
»Podatki uradne policije kažejo, da je bilo v času tretje vlade Janeza Janše nezakonitih prehodov meje okrog 38.000, v času vaše vlade pa kar okrog 155.000. To ni naključje, temveč je rezultat vaše politike, ki privilegira tujce, ki nezakonito vdirajo v našo državo, pred interesi lastnih državljanov. V ozadju pa se izvaja velika strategija islamizacije Evropske unije in uvažanja novih volilcev levih političnih strank. Pri tem pa je nadvse šokantno tudi finančno breme, ki ga vaša vlada nalaga Slovenkam in Slovencem,« je dejal poslanec SDS in premierju očital, da je urad za oskrbo in integracijo v Golobovem mandatu prejel šestkrat več denarja kot v času preteklih vlad.
»Kaj se skriva pod postavko druga plačila, ki je težka kar 90 milijonov evrov? Ali mogoče financiranje vam naklonjenih nevladnih organizacij? In ne nazadnje, zakaj privilegirate nezakonite migrante pred slovenskimi družinami?« je premierja spraševal Mahnič.
Premier Golob je odvrnil, da drži, da je prvo leto, takoj po prenehanju pandemije, število migrantov skokovito naraslo. »Smo to skrivali? Nismo! In smo začeli na tem delati. Celo nadzor na meji smo ponovno uvedli, na schengenski meji proti vzhodu in proti jugu, ker smo bili v to primorani. Ampak danes imamo rezultate, v letu 2025 je dotok ilegalnih migrantov v Slovenijo radikalno upadel. V letu 2026 je minimalen. In to je rezultat delovanja te vlade. Slovenija je po vseh indeksih mednarodnih organizacij med najvarnejšimi državami v Evropi in celo na svetu,« je dejal Golob.
Poudaril je še, da je bil sklep o sprejemanju ukrajinskih beguncev sprejet v času Janševe vlade. »Niti sekunde nisem okleval, ali ga bomo izvrševali ali ne. Seveda smo ga, ker so potrebovali pomoč. Velika večina tega denarja, o katerem govorimo, gre za pomoč 12.000 in več ukrajinskim otrokom in materam; zelo malo je med njimi moških, ki so se pred vojno zatekli v Slovenijo,« je Mahniču še pojasnil premier.
Mahnič mu je odvrnil, da Golob meja ne varuje učinkovito in da ima za to rešitev. »Nevladnikom bomo zaprli pipice in denar namenili gasilcem, tistim, ki zbirajo denar za otroke, jamarjem, reševalcem … Glede migracij pa je rešitev enostavna. Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj. Ne bom pa predlagal nadaljnje razprave, ker na naslednji seji državnega zbora Robert Golob predsednik vlade bo ne.«
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je poslanca SDS Žana Mahniča nato obtožila laži in dejala, da bi morali zoper njega vzpostaviti etični postopek, poslanci skupine SDS pa so nato sejo zapustili.
O črpanju evropskih sredstev
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je Goloba spraševala, s katerimi ukrepi je vlada v zadnjih mesecih pospešila dinamiko črpanja evropskih kohezijskih sredstev.
»Dobro se spomnim razprav v parlamentu, ko je to še zanimalo opozicijo, ko je bilo videti, da bo Slovenija neuspešna. Slovenija v letu 2025 ni pustila niti centa v evropski blagajni, ampak je počrpala vse do zadnjega razpoložljivega evra, pa to ni bilo samo v letu 2025, tudi ob zaključevanju prejšnjega kohezijskega obdobja je bilo črpanje več kot stoodstotno, dobili smo še dodatna sredstva,« je navedel Golob.
»Denar se v večji meri usmerja v infrastrukturo, kot sta železniška in tretja razvojna os, hkrati pa v razvoj, na primer Šaleške doline, superračunalnika v Mariboru, v razvojne projekte in zagon gospodarstva. Fokus se je torej premaknil z infrastrukture, ki je sicer pomembna, a hkrati ne ustvarja neke posebne dodane vrednosti v naložbah,« je še pojasnil in dodal, da bodo kohezijska sredstva prvič zaživela v pravem poslanstvu: zmanjšati razvojni zaostanek vzhodne Slovenije za zahodnim delom.