Meso je v Sloveniji na precejšnjem udaru. Zaradi navedb o domnevno preskromni količini zaužitega mesa in domnevno preskromnem prispevku živinoreje k podnebnim spremembam so v ilegalo umaknili zbornik Kmetijskega inštituta Slovenije o trajnostni oskrbi s hrano. Po drugi strani so v veliki tajnosti nastale nove prehranske smernice, ki se močno nagibajo k rastlinski prehrani.
Sprejemati politiko zgolj na podlagi čustev ni dobro
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ena vodilnih strokovnjakinj za podnebje in soprejemnica Nobelove nagrade za mir, je za Dnevnik februarja 2023 dejala, da na področju mesa vlada sivina. »Interpretirati ga je mogoče z različnih zornih kotov. Če nanj gledamo s širšega okoljskega vidika, je treba jesti čim manj govedine, porabe svinjine in perutnine pa ni treba drastično zmanjšati. Ko o mesu govorijo zdravniki, se strinjajo z okoljskim vidikom. Če meso obravnavamo v povezavi s podnebnimi spremembami in ogljičnim odtisom, pa moramo vedeti, da je svetovna živinoreja po nekaterih ocenah odgovorna za četrtino vseh izpustov. A v Sloveniji ni tako. Grehe imamo drugje. Ogljičnega odtisa je zaradi ogrevanja stanovanj na plin ali nafto petkrat več kot zaradi prireje mesa, zaradi avtomobilov in letal pa desetkrat več, zato s slovenskega vidika podnebja z mesom ne bomo rešili. Raje sanirajmo stavbni fond in meso za zdaj pustimo pri miru,« je pred tremi leti svetovala prof. Kajfež Bogataj.
Še vedno misli enako? »Še vedno velja, da na teh področjih vlada sivina. Novo pa je dejstvo, da so politika/lobiji/civilna družba to ugotovili in da tematiko zdaj populistično izrabljajo za svoje koristi. Hrana, zdravje, okolje so namreč tudi zelo čustvene kategorije in zato visoko med vrednotami,« je klimatologinja tokrat izpostavila za Dnevnik. Pred tremi leti je tudi dejala, da v Sloveniji nimamo niti približnih ocen, kakšen ogljični odtis ima kilogram slovenske in kakšnega kilogram ameriške govedine. »Poznamo globalno povprečje, nimamo pa lokalnih številk. In sprejemati politiko zgolj na podlagi čustev ni dobro,« je februarja 2023 ocenila dr. Lučka Kajfež Bogataj. Tokrat je dodala: »Živinoreja, meso, zdravje, okolje in prehrana so že vsako zase izjemno kompleksna znanstvena področja. Objektivne kvantitativne ocene za procese je izjemno težko dobiti, saj so vezane na izbiro metodologije. Metodologij pa je cela vrsta in vsaka daje drugačne rezultate. Pomembna je tudi izbira prostorske skale. Globalni izračuni namreč dajejo drugačno sliko od regionalnih, ne glede na metodologijo. Pomembna je tudi časovna skala. Vplive na okolje ali na zdravje je pogosto treba gledati v daljšem časovnem obdobju. Če pogledamo na kratek rok, nekateri učinki niso 'vidni'.«
S slovenskega vidika podnebja samo s prehrano ne bomo rešili
Prof. Kajfež Bogataj je poudarila, da po eni najbolj transparentnih znanstvenih ocen živinoreja na svetovni ravni prispeva od 14 do 17 odstotkov vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Goveje meso in mleko sta odgovorna za približno 65 odstotkov vseh izpustov v živinoreji. »Ampak okoljska znanost živinoreji na globalni ravni ne očita več toliko podnebnih sprememb kot predvsem prostorsko potratnost, ki vodi v izgubo biotske raznovrstnosti, saj se kar 77 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč uporablja za pašo ali pridelavo krme (na primer soje in koruze), čeprav živinoreja zagotavlja le okoli 18 odstotkov svetovnih kalorij in 37 odstotkov beljakovin. Pri nas je ta ocena 10 odstotkov (po metodologiji Medvladnega panela za podnebne spremembe – IPCC), ki pa je nekoliko podcenjena, saj izloči vpliv uvožene krme in gnojil, kar 'polepša' nacionalno statistiko,« je dejala sogovornica.
Po besedah Kajfež-Bogatajeve v Sloveniji še vedno nimamo dovolj podatkov, ko govorimo denimo o okoljskem odtisu mesa, torej o odtisu kilograma slovenske govedine v primerjavi s kilogramom argentinske govedine. »Pri tem ne gre le za ogljični odtis, gre tudi za vodni, kemijski (antibiotiki), biodiverzitetni in še kakšen drug vpliv. Žal tudi ni jasnih številk o vplivu preostalega, 'nemesnega' kmetijstva, ki glede okoljskega vpliva nikakor ni nedolžno. Da ne govorimo o odtisu uvoženih prehranskih izdelkov nasploh!« je poudarila Kajfež-Bogatajeva in dodala, da še vedno drži, da so glede povzročanja podnebnih sprememb naši glavni grehi drugje. »Ogljičnega odtisa je zaradi ogrevanja stanovanj, prometa in hitre mode od pet- do desetkrat več kot pri prireji mesa, zato s slovenskega vidika podnebja samo s prehrano ne bomo rešili,« je prepričana klimatologinja.
Uživanje mesa je zelo malo odvisno od okoljske ozaveščenosti
Po njeni oceni je ne glede na uporabljeno metodologijo govedoreja bistveno bolj problematična kot pridelava svinjine ali perutnine. Povedala je tudi, da imamo v Sloveniji vsaj dva zelo različna tipa živinoreje. »Ekstenzivni način v gorskem in hribovitem svetu, kjer površine 'kosijo' travojede živali, ni le stvar tradicije, je tudi absolutno smiseln z okoljskega vidika. Slovenski pašniki so pomembni ponori ogljika, če z njimi upravljamo trajnostno, kar lahko celo delno nevtralizira emisije metana. Intenzivna živinoreja pa že nekaj časa zahteva – pa ne le zaradi izpustov, torej podnebnih sprememb – strateško razmišljanje, kako v prihodnje. Podnebne spremembe jo bodo resno prizadele, predvsem zaradi težav pri pridelavi krme, tu bodo tudi vročinski stres, pomanjkanje vode, nove bolezni in še kaj. Skratka, potrebujemo ne le prehod na nizkoemisijsko kmetijstvo, ampak moramo hkrati tudi čim prej poiskati tehnološke in strukturne prilagoditve na novo podnebje. Toda o tem v debatah in gonjah ni ne duha ne sluha. Ker tukaj potrebujemo znanje, konsenz, ne pa populizem!« je dejala ugledna klimatologinja.
Vprašali smo jo tudi, ali bi Slovenci v primeru, če bi živinorejo pri nas skrčili ali jo nemara celo opustili, zaužili kaj manj mesa oziroma ali bomo kaj bolj blagodejni do okolja, če bomo namesto slovenske jedli denimo južnoameriško govedino. »Koliko mesa pojemo ali ga bomo v prihodnosti, je (žal!) zelo malo odvisno od okoljske ozaveščenosti. Gre za druge vzvode – od verskih, zdravstvenih, reklamno-oglaševalskih do nenazadnje cenovnih. Za mnoge skupine je namreč meso tudi predrago,« je odgovorila dr. Lučka Kajfež Bogataj.