Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z evropsko komisijo usklajuje strateški načrt za kmetijstvo za naslednjih pet let, na katerega je Slovenija iz Bruslja dobila goro pripomb. Komisija nas med drugim poziva, naj razmislimo o ukrepih za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in drugih surovin, ki jih uvažamo, tudi od umetnih gnojil. Komisija je Sloveniji nadalje naložila, da ukrepe preoblikuje tako, da bo zagotovila učinkovitejše zmanjšanje izpustov iz kmetijstva, denimo metana iz prebavil živali in izpustov, povezanih s skladiščenjem gnoja. MKGP je v odzivu na bruseljske pripombe med drugim obljubilo, da namerava ukrepe vsebinsko izostriti v smeri učinkovitejšega ravnanja z dušikom in spodbujanja rastlinske pridelave na ravninskih območjih.
Slovenija ni pripravljena na podnebne spremembe
O toplogrednih plinih v agroživilstvu so govorili tudi na nedavnem posvetu, ki ga je pripravilo nacionalno stičišče za inovacije in podjetništvo v agroživilstvu (EIT Food Hub Slovenija) ljubljanske biotehniške fakultete. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj s te fakultete, ki se s podnebnimi spremembami, predvsem z vzroki zanje, ukvarja že več kot tri desetletja, je med drugim izpostavila, da je življenjski slog ljudi danes energijsko požrešen.
Klimatologinja to med drugim pripisuje obsedenosti sodobnega človeka z mobilnostjo, temu, da kupujemo vse, kar si želimo, in ne zgolj tistega, kar potrebujemo. K energijski potratnosti po njenem prispevajo tudi večje pisarne, toplejša stanovanja, problem so tudi naši želodci. »Ti so sicer enako veliki, kot so bili v času Rimljanov, vendar zaužijemo več mesa, hrano mečemo stran, jo pakiramo, prevažamo ...« je naštela in opozorila, da podnebne spremembe prinašajo številna nova tveganja: fizična (poplave, plazovi, suše, neurja), politična (nestabilnost, vojne za vodo, okoljski terorizem), ekonomska (spremembe cen in zalog) in socialna (migracije, civilna nepokorščina). Slovenija po prepričanju Kajfež-Bogatajeve na podnebne spremembe ni pripravljena, saj nimamo niti institucije, ki bi se ukvarjala s to problematiko.
Kako pogosto jesti meso?
Kmetijstvo v Sloveniji po njenih besedah prispeva slabo desetino izpustov toplogrednih plinov, celotna prehranska veriga, upoštevaje pridelavo, predelavo, pakiranje, prevoz in pripravo hrane, skladiščenje …, pa od 21 do 37 odstotkov. Ogljični odtis ima, tako Lučka Kajfež Bogataj, vse: gozdni požar, nakup novega avtomobila, čezoceanski let, nov računalnik, razsvetljava vse leto, zmerna raba mobitela, goveji burger, vrček piva, steklenica vode … Klimatologinja vidi celovite in poceni rešitve v nič zavržene hrane, v zajezitvi potrošništva, v varčevanju z vodo in energenti, pa tudi v tem, da bi zaužili več hrane rastlinskega izvora.
»Pol hrane od vil do vilic izgubimo, ker je ne znamo skladiščiti v Afriki, ker nimamo hladilnic, ker v Evropi ne maramo krivih kumar … Če optimiziramo marsikaj, tudi logistiko, ne le kmetijstvo, bomo na konju,« je prepričana Kajfež-Bogatajeva, ki se ji zdi sicer ne zdi smiselno, da bi ljudje prenehali jesti meso, bi pa morali njegovo uživanje omejiti na sprejemljivo raven. Ali je to denimo največ petkrat do šestkrat na teden, kot je v enem od predvolilnih soočenj predlagal novi predsednik vlade Robert Golob in s tem sprožil val ogorčenja, sama težko reče. Te premike je po njenem mnenju treba narediti globalno, ne le v Sloveniji, napovedi MKGP, da bo naša država na ravninskih območjih spodbujala rastlinsko pridelavo, pa bi Lučka Kajfež Bogataj v praksi uresničila tudi v Prekmurju. »Tja krave ne sodijo. Tam bi lahko vzpostavili rastlinsko proizvodnjo in bi, zahvaljujoč geotermalni energiji, pozimi zastonj ogrevali rastlinjake,« je predlagala klimatologinja.
Le dober odstotek
mleka je ekološkega
Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je izpostavil, da metan v prebavilih rejnih živali prispeva več kot polovico izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva, četrtino prispeva gojenje kmetijskih rastlin, trinajst odstotkov skladišča za živinska gnojila ... Toda to je le del izpustov, povezanih z živili, ki jih pripisujejo kmetijstvu. Dodatni izpusti so povezani s transportom surovin, kmetijskih pridelkov in živil, z rabo fosilnih goriv v kmetijstvu, s proizvodnjo mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, z embalažo, s stavbami in opremo, z rabo energije v živilski industriji.
Verbič je poudaril, da bi lahko v Sloveniji k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov izdatno prispevalo tudi ekološko kmetijstvo, kajti kar 81 odstotkov zemljišč v ukrepu ekološko kmetovanje predstavlja trajno travinje. To pomeni, da je to ekološko kmetijstvo povezano z živinorejo. Njiv, na katerih rastejo ekološki pridelki, je le 3,5 odstotka, ekološko mleko pa predstavlja zgolj 1,15 odstotka vsega v Sloveniji prirejenega mleka.
