Ko je vlada Janeza Janše marca lani prevzela oblast, je kmalu umaknila logotip predsedovanja Svetu EU, ki je nastal v obdobju vlade Marjana Šarca. Znak predsedovanja je izbrala natečajna komisija, v kateri so sodelovali različni predstavniki, med njimi tudi predstavniki Društva oblikovalcev Slovenije (DOS). Na natečaj Ukoma je prispelo kar 33 del, v anonimnem postopku pa je bil izbran znak, ki je po izjavi Saša Urukala iz DOS imel sodobno obliko, optimističen izraz in široko možnost aplikacije znaka v različnih medijih, predvsem pa je bil kompatibilen z znakom I Feel Slovenia in logotipom EU. Ukom je leta 2019 zanj odštel 11.000 evrov, a je zaradi odločitve nove vlade končal v predalu, znaka pa nikoli niso objavili.
Ukom podrobnosti nastanka aktualnega znaka slovenskega predsedovanja (to se začne 1. julija) ne razkriva. Objavili so le podatek, da je plod dela oblikovalca Danijela Kovačiča Grmeka, na dodatna vprašanja pa niso odgovarjali. Predsednik DOS Jurij Dobrila nam je pojasnil, da društvo pri izboru ali nastanku logotipa ni sodelovalo, samega oblikovalca tudi ne poznajo, niti njegovih referenc. Iz dosegljivih podatkov lahko sklepamo, da gre za priučenega oblikovalca, ki je zelo blizu stranki SDS. Leta 2019 je bil Kovačič Grmek na predlog te stranke imenovan v uredniški odbor Pivškega lista, spletni portal necenzurirano.si pa je pred časom poročal, da so ga v mandatu direktorja Ukoma Uroša Urbanije zaposlili v uradu za določen čas, skrbel pa naj bi za operativno komunikacijo med Ukomom in sedežem stranke SDS na Trstenjakovi 8 v Ljubljani.
Ukom je ob predstavitvi logotipa in slogana predsedovanja sporočil, da predstavljena celostna grafična podoba odraža vodilo slovenskega predsedovanja »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Sam znak predsedovanja, ki je nastal v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in Ukomom, pa da prinaša večplasten pomen. Trak v barvah slovenske zastave izrisuje silhueto Triglava, nad njim pa je sedem evropskih zvezd z evropske zastave. Njihovo število ni naključje, pojasnjujejo v Ukomu, saj predstavljajo sedmo kitico slovenske himne Zdravljica.
Predsednica strokovnega sveta pri Društvu oblikovalcev Slovenije Danijela Grgić iz pojasnil Ukoma sklepa, da so na vladi sledili plemenitim vzgibom, a zaradi neprofesionalne izvedbe ne dosegajo namena. »Novi znak skorajda nevarno spominja na nekatere likovne in vsebinske prvine nemškega predsedovanja EU: tudi v nemškem znaku je trak, spojen v neskončni elipsi in na levi strani obarvan v barve nemške zastave. Besedni znak si2021.eu je izpisan v podobni črkovni vrsti kot nemški. Najbolj sporno pa zagotovo ostaja dodajanje samo sedmih od dvanajstih zvezd v obliki 'krone' nad silhueto Triglava, kar je nedvomna skazitev simbola EU,« meni Grgićeva. Dvanajst zvezd namreč predstavlja simbol popolnosti in dovršenosti, trak, ki so ga uporabili, pa spominja na Möbiusov trak, ki se imenuje po nemškem matematiku in astronomu Augustu Ferdinandu Möbiusu, zato so ga Nemci tudi uporabili v svojem znaku.
Kakršna vlada, tak logotip
Danijela Grgić kot dober primer znaka za predsedovanje izpostavlja portugalski primer. Če ga primerjamo z našim, pravi, lahko na osnovnih kriterijih ugotovimo, da je rešitev »enostavna, lahko zapomljiva, aplikativna za različne medije, z jasno idejno zasnovo (sonce/krmilo) in z uporabo dveh (evropskih) barv, rumene in modre«. Kot taka zadosti vsem kriterijem vizualnega sporočanja, saj zgradi sodobno, angažirano identiteto naroda in države, ki vodi Svet EU. »Naša identiteta ne izkazuje nobene od naštetih prvin in bo zaradi neizstopajoče povprečnosti in občutka déjà vu ter nerodnega in vprašljivega odvzema zvezd namesto v višavah pristala v trnju,« še meni Grgićeva.
Eden najvidnejših slovenskih vizualnih oblikovalcev in sodelavec Dnevnikove priloge Objektiv Tomato Košir pravi, da je zaščitni znak najpomembnejši gradnik grafične podobe in koncentrat obljub najpomembnejših značilnosti dogodka. Če znak razčlenimo, pravi, dobimo identiteto: polovica prisotnih zvezdic obljublja delitev oziroma zastopanje mnenj le polovice članic EU. Raba trobojnice, izvedljive le v barvnih reprodukcijah, daje obljubo neokrnjenega delovanja le v idealnih pogojih. Visoko število vključenih simbolov pa sporoča, da organizator verjame v oblikovanje v režiji komitejev in princip več jih bo, bolj bo veselo. »Potek izbire, kakovost idejne zasnove in grafična izvedba dajejo obljubo, da predsedujoča organizacija ne zaupa stroki. Podoba ne sme obljubljati preveč ali premalo, obljubljati mora realno stanje, zato je znak ustrezen za aktualno vlado in neustrezen, ko gre za komunikacijo Slovenije,« pravi Košir.
