Zdravstvo je pred skorajšnjimi državnozborskimi volitvami ena najbolj izpostavljenih tem. Koalicijski in opozicijski opisi trenutnih razmer si ne bi mogli biti bolj vsaksebi. Stranke se, če bi sodili po njihovih volilnih programih, po drugi strani strinjajo o marsikateri prioriteti. V njih se je pogosto znašlo izpostavljanje krepitve osnovnega zdravstva, veliko je tudi napovedi administrativnih razbremenitev zdravstvenih delavcev in premišljene digitalizacije. Razlike so najočitnejše pri razmerju med javnim in zasebnim – znotraj javnega zdravstva.
Na levem delu slovenskega političnega prostora izpostavljajo zaščito javnega zdravstva pred zasebnimi interesi. Na desni strani medtem stavijo na odpravljanje ločnic, ki omejujejo vključevanje zasebnikov v javni sistem. Pri strankah so pred državnozborskimi volitvami vzklile tudi zelo specifične ideje, kaj bi bilo smiselno storiti za boljše zdravstvo.
Gibanje Svoboda: paketi oskrbe
V največji stranki trenutne vladne koalicije bi v prihodnje uvedli enoten centralni sistem naročanja. Obljubljajo tudi sprotno preverjanje in potrjevanje terminov. Pri kroničnih boleznih bi financirali pakete oskrbe, s katerimi bi izvajalce zdravljenj spodbujali k celovitejši obravnavi pacientov. Zaposlenim bi dodatno delo zunaj matičnega javnega zavoda dopuščali le na način, ki ne bi praznil javnega sistema in podaljševal čakalnih dob. V Ljubljani, kjer ima UKC Ljubljana danes dvojno vlogo, bi vzpostavili center, namenjen najzahtevnejšim zdravljenjem in transplantacijam. Osebni zdravnik bi imel možnost, da pacientom namesto ali poleg zdravil predpiše strokovno vodeno telesno vadbo.
SDS: vključevanje vseh izvajalcev
V SDS bi na področju zdravstvenega zavarovanja vzpostavili konkurenčni trg, v skrajševanje čakalnih vrst pa bi vključili vse licencirane izvajalce, ki izpolnjujejo pogoje za delo. Spomnimo, da se lahko zasebniki v javno zdravstvo za zdaj vključujejo le ob koncesiji. V SDS poudarjajo potrebo po osebnih družinskih zdravnikih, pediatrih in ginekologih, pravo pot vidijo tudi v večjem angažiranju centrov za krepitev zdravja. Za zdravstvene delavce bi uvedli ločeni plačni steber, omogočili bi tudi fleksibilne oblike zaposlovanja in nagrajevanja. Stavijo na krepitev samostojnosti pri upravljanju javnih zdravstvenih ustanov in skupne nabave.
SD: temeljna košarica pravic
Obvezni zdravstveni prispevek, pri katerem gre danes za pavšal, bi preoblikovali v enovit sorazmerni obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Določili bi temeljno košarico pravic, ki bi bile v celoti in takoj dostopne oziroma bi bile financiranje iz javnih sredstev, potem pa bi jo ažurno posodabljali. Zajela bi tudi zobozdravstvene storitve. Vlogo družinskih zdravnikov, ki so vstopna točka do zdravstvenih storitev, bi prenovili. Da bi imeli vsi ljudje osebnega zdravnika, bi poskrbeli z organizacijskimi ukrepi. Med ključnimi načrti izpostavljajo tudi zagotavljanje dostopa do ginekologa za vse ženske. Pri omejevanju dvojnih praks, ko zdravniki hkrati delajo v zasebnem in javnem sektorju, bi se usmerili v zaščito javnega zdravstva.
Demokrati Anžeta Logarja: opredelitev pri več zdravnikih
Dostopnost bi povečevali z možnostjo opredelitve posameznika pri več zdravnikih. Napovedujejo tudi postopno znižanje ciljnega glavarinskega praga, ki določa primerne obremenitve v osnovnem zdravstvu, in vzpostavitev razširjenih timov. Vanje bi vključili psihologa, fizioterapevta in farmacevta. Kot varovalko v času pomanjkanja zdravnikov in v primerih, ko je izbranega zdravnika nemogoče dodeliti, vidijo vzpostavljanje ambulant za ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Napovedujejo tudi vključevanje zasebnih izvajalcev v javno mrežo pod enotnimi pogoji. Med svojimi načrti izpostavljajo sistem regijskih nadomestnih ambulant in omrežje zdravnikov za nadomeščanje. Uvedli bi enotno digitalno platformo za naročanje na zdravstvene storitve in vzpostavili digitalnega pomočnika, ki bi na primer pripomogel k razumevanju izvidov.
Levica in Vesna: branjenje pred privatizacijo
Čakalne dobe bi zmanjšali z boljšo organizacijo, dodatnimi javnimi zmogljivostmi in preglednim upravljanjem čakalnih seznamov. To bi storili brez privatizacijskih obvodov, so napovedali. Krajše čakanje na specialistične preglede si obetajo tudi od okrepitev primarnega zdravstva in mreže nujne pomoči. Javno zdravstvo bodo branili pred privatizacijo in krepili njegovo dostopnost, so sporočili. Nadaljevali bi sprejemanje ukrepov, ki javni zdravstveni sistem ločujejo od zasebnih interesov. Obvezni zdravstveni prispevek bodo nadomestili s pravično dajatvijo, so še obljubili. Med cilji izpostavljajo tudi konec preplačevanja, kar si obetajo od prevetritve normativov v javnem zdravstvu. Preplačevanje bi preprečevali tudi z ustanovitvijo javnega podjetja za nakup medicinskega materiala in opreme.
NSi, SLS, Fokus: izbira in konkurenca
Trojica strank napoveduje sobivanje javnega in zasebnega zdravstva z vključitvijo vseh izvajalcev z dovoljenjem v javno mrežo. Pacient bo lahko sam izbral izvajalca, poudarjajo. Postopno bi vzpostavljali tudi konkurenco na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je danes pod okriljem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pri plačevanju storitev bi upoštevali rezultate zdravljenja, napovedujejo tudi preoblikovanje javnih zavodov in upravljanje po načelih korporativnega vodenja. Med njihovimi načrti sta nova stavba UKC Ljubljana in preoblikovanje obstoječega ljubljanskega UKC v regijsko mestno bolnišnico. Pri predsedniku vlade bi vzpostavili nacionalni svet za zdravstveni sistem, v katerem bi sodelovali stroka, izvajalci, zavarovalnice in pacienti.
Drugi: od konca obveze cepljenja do prioritetnih vrst
V Resnici napovedujejo odpravo obveznega cepljenja in prosto izbiro bolnika, kje znotraj sistema se želi zdraviti. Pri tem je najpomembnejše, da so za bolnika vse storitve plačane iz javnega denarja, so poudarili, ne glede na to, ali se zdravi v državni ali zasebni ustanovi. To zdravstvene subjekte prisili v kakovost, učinkovitost in rentabilnost, so prepričani, v tovrstnih spremembah vidijo tudi pot k odpravi čakalnih vrst in zatrtju korupcije v zdravstvu.
Zdravstvene storitve bi v Prerodu razdelili na tiste, ki so javne osnovne, in na dopolnilne storitve. Napovedujejo tudi gradnjo novega UKC Ljubljana s tehnološkim parkom za inovacije v zdravstvu. UKC Ljubljana bi preoblikovali v holding (po tipu koncerna). Obljubljajo tudi ponovno vzpostavitev javne mreže stomatologov, dermatologov in oftalmologov. Med prioritete so uvrstili obvladovanje čakalnih vrst, ob katerih bolniki umirajo – na primer pri raku in v kardiologiji. Pirati bi ZZZS razbili na tri ločene državne zavarovalnice. Ena bi bila zadolžena za financiranje primarnega zdravstva, druga za financiranje sekundarnega zdravstva, tretja za financiranje dolgotrajne oskrbe. Uvedli bi progresiven prispevek za dopolnilno zavarovanje. Naklonjeni so možnosti, da bi bolniške odsotnosti v nekaterih primerih urejali avtomatsko, brez dodatnega obremenjevanja zdravnikov in pacientov z administrativnimi postopki.
Nujni pogoj je ločitev javnega in zasebnega
Dušan Keber, bivši minister za zdravje:
»Detajli, kaj je treba spremeniti, so pri mnogih strankah sorodni. A če bomo z njimi začeli, ne da bi uredili nujni pogoj ločitve javnega in zasebnega, lahko vsi ti detajli podprejo nadaljnjo privatizacijo. Ta lahko poteka s še boljšim financiranjem, boljšim menedžmentom, boljšo digitalizacijo in boljšim primarnim zdravstvom. Stranke, od naštetih je sicer izjema Levica, ločitve javnega in zasebnega ne postavljajo kot nujni pogoj. Tudi tiste, ki so ločitvi javnega in zasebnega naklonjene, jo omenjajo kot enega od pogojev. Vendarle pa gre tudi pri njih za velikansko razliko v primerjavi z načrti na desnici. Tam stranke trdijo, da so za javno zdravstvo, kar pa zanje pomeni javno financiranje. Izvajalci so lahko enakovredno javni in zasebni, kar pomeni, da podpirajo tako imenovani hibridni sistem. Ob javnem financiranju in mešanem izvajanju vedno profitira zasebni sektor. To vodi v kadrovsko in siromašenje javnega sistema ter razgradnjo javne zdravstvene službe. Ločitev javnega in zasebnega ni zadosten, je pa nujen pogoj za spremembo na bolje. Ko bo to urejeno, se bo mogoče lotiti vseh težav, ki ljudi danes motijo. «
Najprej je treba urediti temeljne pogoje
Zdravniška zbornica:
»Pred razpravami o velikih reformnih konceptih je treba najprej urediti temeljne pogoje za delovanje zdravstva. Zdravstveni sistem je treba prilagoditi dejanskim razmeram in izzivom, ne pa iskati krivcev ali izgovorov. Opažamo, da je javna in politična razprava o zdravstvu pogosto nekonstruktivna, kar ne prispeva k reševanju realnih težav sistema. Da bi bil lahko pacient resnično v središču pozornosti, je treba najprej urediti temeljne pogoje za delovanje zdravstvene dejavnosti in za delo ljudi, ki zdravstveno oskrbo zagotavljajo. Nujno je treba posodobiti upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Pomembno je tudi ustrezno urejanje organizacije dela na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Jasno je treba opredeliti pristojnosti in odgovornosti odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti. Pomembno vprašanje sta tudi delovni čas in obremenjenost zdravstvenih delavcev. Slovenija bi se morala postopno približevati evropski direktivi o delovnem času (40 + 8). To pomeni, da je treba ob povečevanju števila zaposlenih zmanjševati preobremenjenost in zagotoviti stimulativno nagrajevanje dela preko polnega delovnega časa. V prihodnje si želimo zdravstveni prostor, v katerem bo med zdravstveno politiko, zdravstvenimi delavci in drugimi deležniki več zaupanja in sodelovanja. Prav tako si želimo okolje, v katerem iz uradne zdravstvene politike ne bomo poslušali izmerljivih ocen o zdravniškem poklicu, temveč spoštljiv in odgovoren odnos do vseh, ki vsak dan skrbijo za zdravje ljudi.«