»Državna obveznica, namenjena malim vlagateljem, bo izdana predvidoma letos jeseni. Javnost bomo o vseh podrobnostih pravočasno obvestili, žal pa v tem trenutku podrobnejših informacij še ne moremo posredovati,« so povedali na ministrstvu za finance. Gre za izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic, v katere bodo lahko tudi posamezniki kot fizične osebe naložili prihranke, ki jih imajo v bankah. Država si bo tako izposodila denar pri državljanih, potem ko se je letos dvakrat že zadolžila pri tujih finančnih institucijah. Prva zadolžitev je bila v evrih, druga pa v ameriških dolarjih.
Varna naložba
Na ministrstvu za finance zagotavljajo, da gre v primeru državnih obveznic za varne naložbe, saj so namenjene zagotavljanju likvidnosti za potrebe države. »Državne obveznice tako predstavljajo varno naložbo ter bodo vodene in poplačane skladno z najvišjimi standardi transparentnosti in zaščite vlagateljev, kot vse doslej izdane s strani Republike Slovenije,« so pojasnili. Mnogi državljani so namreč zaupanje v naložbe, ki jih ponuja država, izgubili, potem ko so se opekli z nakupom delnic takrat še državne Nove Kreditne banke Maribor leta 2007. Naložba v državne obveznice je po pojasnilih ministrstva za finance povsem drugo vprašanje kot naložba v delnice bank oziroma drugih podjetij.
»Izpostavljate primer delnic bank, ki so bile v času sanacije bank izbrisane. V primeru banke, ki jo izpostavljate, je šlo za postopek državne pomoči, ki je bil skladno s pravili EU o državnih pomočeh lahko izveden samo ob ustrezni delitvi bremen. To pomeni, da so delničarji in imetniki podrejenih obveznosti sodelovali v postopku sanacije bank,« so še pojasnili na ministrstvu za finance. Z državnimi obveznicami po njihovih besedah »ni povezanih tveganj, kot so v primeru sanacije bank«. Po podatkih Banke Slovenije imajo gospodinjstva v Sloveniji v bankah za 26,4 milijarde evrov depozitov.
Primer Hrvaške: koliko so zbrali
Hrvaška se je z izdajo ljudske obveznice pri svojih državljanih že zadolžila. Februarja letos je s prodajo državnih obveznic državljanom in institucionalnim vlagateljem zbrala 1,85 milijarde evrov. Državljani so vpisali za 1,34 milijarde evrov obveznic, institucionalni vlagatelji pa za 515 milijonov evrov. Hrvati so vpis obveznic izvedli v dveh krogih. Prvi krog je bil namenjen državljanom in je trajal en teden, drugi krog pa institucionalnim vlagateljem, kot so recimo pokojninski skladi.
Pred začetkom vpisa je hrvaška vlada določila minimalno obrestno mero za dveletne obveznice pri 3,25 odstotka, vlagateljem je na koncu ponudila za 0,4 odstotka višjo obrestno mero, kar pomeni, da je ljudske obveznice prodala po obrestni meri 3,65 odstotka. Te obveznice kotirajo na borzi v Zagrebu.
Hrvaška vlada je k nakupu ljudskih obveznic želela privabiti ljudi, ki imajo v bankah naloženih 35 milijard evrov, za katere so dobivali zelo nizke obresti, to je večinoma manj kot 0,5 odstotka. To pomeni, da so tisti, ki so v banki imeli 10.000 evrov, za obresti na leto dobili manj kot 50 evrov. Z nakupom ljudske obveznice, s katero kreditirajo državo, dobijo 365 evrov.
