Državni zbor bo danes odločal o usodi zakona o igrah na srečo v prvem branju. Če ga bo večina poslancev podprla, bo zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, glede na odzive številnih družbenih organizacij pa je jasno, da državni zbor ne bo imel lahke naloge.
Več iger na srečo, več prometa, več dobička…
Vlada se je odločila na področju prirejanja iger na srečo in stav liberalizirati trg. Država je leta 1995 področje organiziranja iger na srečo uredila v sistem duopola, ko je koncesijo za izvajanje loterije podelila družbi v večinski državni lasti Loterija, d.d., prirejanje športnih stav pa prireja Športna loterija, d.d. Slovenija s takšno ureditvijo ni odstopala od ureditev po Evropi, osnovna predpostavka monopolnega sistema z močnim državnim nadzorom nad izvajanjem iger na srečo pa je, da s tem bolj podrobno spremlja poslovanje družb, lažje obvladuje kriminal, predvsem pa omejuje čezmerno zasvojenost z igranjem na srečo.
Minister za finance Andrej Šircelj je v državnem zboru pojasnil, da z novim zakonom vnašajo v monopolni sistem preglednejše podeljevanje koncesij prek inštituta javnih razpisov, namesto dveh prirediteljev klasičnih iger na srečo pa uvajajo možnost dodelitev koncesije petim prirediteljem iger na srečo. S tem bi, kot je poudaril Šircelj, povečali konkurenčnost, raznovrstnost ponudbe in vplivali tudi na obseg prometa. »Ocenjujemo, da bodo predlagane spremembe spodbudile povečanje ponudbe na področju prirejanja iger na srečo. S tem bodo pozitivne posledice za državni proračun in za financiranje športnih, invalidskih in humanitarnih dejavnosti,« je kot ključni razlog za radikalni poseg na področje prirejanja iger navedel minister Šircelj. Z liberalizacijo bi v Slovenijo pritegnili strateške partnerje prirejanja iger na srečo in stav, je prepričan minister za finance. Zakon prinaša novost tudi za zaposlene v igralniški industriji, ker odpravlja licenco za delo v dejavnostih prirejanja iger na srečo.
Rdeči križ in Karitas proti
Poslanska razprava na temo prirejanja iger na srečo se deli na dva osnovna tabora: provladnega in protivladnega. V koalicijskih strankah med argumenti za potrditev zakona izpostavljajo liberalizacijo trga in več prihodkov v državni proračun, proračune lokalnih skupnosti in številnih organizacij, ki se financirajo iz koncesij prirejanja iger na srečo. »V SDS ne izključujemo, da se bo v državni proračun prililo bistveno več denarja oziroma bistveno več davka. Dejstvo je, da danes deluje trg in da številni slovenski igralci uporabljajo tuje stavnice, Slovenija pa izgublja davek,« meni poslanec SDS Marko Pogačnik.
Odločni podporniki zakona so tudi v SMC, medtem ko v NSi še omahujejo, čeprav ga nameravajo v prvem branju podpreti. Krščanski demokrati so namreč postali pozorni na številne negativne odzive humanitarnih organizacij, ki opozarjajo, da javna razprava na temo prirejanja iger na srečo ni bila poštena – da je bila v razpravi ena verzija zakona, v poslanskih klopeh pa se je pojavilo nekaj tretjega. Zato ne preseneča, da sta Rdeči križ in Karitas včeraj objavila skupno sporočilo, v katerem pozivata poslance, naj zavrnejo predlagani zakon o igrah na srečo.
»Rešitve zakona o igrah na srečo so nesprejemljive in škodljive za širšo družbo. Krepita se tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti in drugih negativnih posledic nedopustno. Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebno na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe,« sta zapisali humanitarni organizaciji.
Zaposleni v igralništvu v stavko
Nasprotovanje zakonu o igrah na srečo izražajo tudi v novogoriški izpostavi sindikata igralniških delavcev. Prepričani so, da zakonska novela zaposlene v igralniški panogi postavlja v podrejen položaj, zato tega ne bodo dopustili, trdno odločenost pa so podkrepili tudi z napovedjo morebitne stavke. Zanje je problematična širitev dodeljevanja koncesij, kar bi lahko ogrozilo poslovanje družbe Hit, moti jih umestitev napitnin in vstopnin v koncesijsko dajatev, ukinitev licenc za zaposlene pa bi pomenila tudi liberalizacija delovne sile, saj bi lahko na tak način dobili delo delavci iz tujine, seveda pod drugačnimi pogoji in nižjimi standardi.
»Padec licenc bo povzročil dodaten presežek delavcev v Hitu, odpuščanja zaposlenih in omejeno celotno prihodnje zaposlovanje za polni in nedoločen čas,« navajajo v novogoriški izpostavi sindikata igralniških delavcev. V opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezana poslanska skupina s skupaj 43 poslanci so napovedali, da bodo glasovali proti zakonu o prirejanju iger na srečo, na drugi strani pa mora koalicija (ki obvladuje od 42 do 44 poslancev) zbrati vsaj 44 poslanskih glasov, da bi porinili zakon v drugo branje. Glede na izenačena razmerja moči bo usoda zakona v rokah poslancev DeSUS in narodnih skupnosti.
