Koalicija je decembra lani zgolj z glasovi Gibanja Svoboda ob vzdržanju SD in Levice ter nasprotovanju opozicije potrdila novelo zakona o finančni upravi. Jabolko spora je bila določba, da bodo lahko finančni inšpektorji ob sumu davčnih kršitev brez sodne odredbe na vozila namestili sledilne naprave. Na ministrstvu za finance so poudarjali, da gre za sledenje blagu in ne osebam. Na primer pošiljkam tobačnih listov, ki pridejo v Slovenijo in naj bi potovale naprej, vendar v resnici ne zapustijo EU, temveč se tu predelajo v tobačne izdelke, s čimer se storilci izognejo plačilu trošarine. S takšnimi pojasnili niso bili zadovoljni državni svetniki, ki so zato izglasovali odložilni veto na zakonske spremembe, kar je pomenilo, da je bilo za vnovično potrditev zakona potrebnih vsaj 46 glasov poslancev. Ker jih v klopeh Svobode sedi 41, se je obetal prvi padec vladnega zakona v tem mandatu.
Potem ko iz preostalih dveh koalicijskih partneric do zadnjega ni bilo signala o morebitni spremembi stališča, so včeraj novelo poleg Svobode podprli še v Levici, kjer jih je prepričala obljuba, da bo sporni člen zakona po sprejetju poslan v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje. »Tako bodo lahko odpravljene škodljive spremembe zakona, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ustavnost določbe o sledenju pa bo preverila edina institucija, ki lahko to z gotovostjo naredi – ustavno sodišče,« so sporočili iz Levice. Novela je bila sicer sprejeta z 48 glasovi za in 22 proti. Za sta glasovala tudi poslanca narodnih skupnosti, v SDS in NSi so bili proti, v SD pa so se vzdržali.
Slediti blagu, ne da bi sledili osebi
Socialni demokrati so včeraj znova pojasnili, da ne nasprotujejo sami rabi sledenja, pač pa želijo, da bi bili dokazi zbrani zakonito in ustavno skladno, da bi lahko obveljali tudi na sodišču. »Hkrati si želimo, da za organe z represivnimi pooblastili veljajo enaka pravila. Ne nasprotujemo torej pooblastilom, ki jih ima finančna uprava – nasprotno, z ustreznim sodnim ali drugim zunanjim nadzorom nad njenim delom bi radi preprečili vsako senco dvoma o zakonitosti in ustavnosti zbranih dokazov,« so pojasnjevali v koalicijski stranki. Na naše vprašanje, zakaj jih ni prepričala kompromisna rešitev, da o sporni določbi presodi ustavno sodišče, pa so odgovorili: »Kompromisne rešitve nismo podprli, saj menimo, da državni zbor ne bi smel sprejemati zakonov, če dvomi o njihovi skladnosti z ustavo.«
Glede tajnega sledenja smo za mnenje vprašali tudi pravnika dr. Rajka Pirnata, ki je za Dnevnik dejal, da je imel glede predlaganega sledenja blagu tudi sam sprva nekaj pomislekov, a da po branju obrazložitve predlagatelja sedaj meni, da ukrep ne bi smel biti sporen, če je v praksi mogoče na zunanjo stran vozila nastaviti napravo GPS, ne da bi se pri tem pridobivali podatki o vozniku. »Glavna dilema je, ali se lahko ukrep izvaja tako, da z njim ne bi pridobivali osebnih podatkov. Po logiki stvari se zdi, da je to izvedljivo,« je komentiral Pirnat. Sogovornik je še opozoril, da ukrep sledenja blagu, kot so ga v zakonu predlagali v koaliciji, ni isto kot ukrep tajnega opazovanja v kazenskem postopku, ki je vedno usmerjen zoper neko osebo.
Za dokončno presojo bo treba počakati na odločitev ustavnega sodišča.
