Povolilni zemljevid Slovenije je po tokratnih volitvah obarvan precej drugače kot na prejšnjih. Svoboda je zmagala v obeh ljubljanskih in postojnski volilni enoti, medtem ko je pred štirimi leti slavila povsod po državi. SDS se ji je močno približala in zmagala v 44 okrajih (od 88), kar je zopet vzpostavilo dvopolnost. Zanimivejši pa je pregled po nekaterih okrajih, ki so postregli odgovore na predvolilne dileme, kdo bo kje izgubljal oziroma pridobival in kdo bo komu jemal glasove.
Svoboda izgubila del podpore mestnih volilcev
Svoboda je še vedno ohranila prednost v nekaterih tradicionalno bolj levih okrajih, med drugim v ljubljanskih in mariborskih okrajih, urbanem delu Kranja, v Zasavju in ponekod na Primorskem (v Novi Gorici, na Obali, Krasu in Postojnskem). Največji delež glasov je osvojila v okraju Nova Gorica 2, skoraj 43,5 odstotka, kjer je zanjo kandidiral dosedanji podpredsednik vlade Matej Arčon, sicer nekdanji novogoriški župan. Prav tako se je ponovno zelo dobro odrezala na Obali, kjer je dosegla drugi najboljši rezultat in kjer so jo prav tako zastopali lokalno zelo prepoznavni kandidati, ki so bili vsi po vrsti ponovno izvoljeni (Mateja Čalušić, Tamara Kozlovič in Robert Janev).
Svoboda je z nekaterimi svojimi prepoznavnimi imeni stavila tudi na ljubljanske okraje, kjer pa je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila dve poslanski mesti, prav tako v Mariboru, enega pa tudi v Celju. Če je bila pred štirimi leti poleg Primorske najmočnejša prav v ljubljanskih in mariborskih okrajih, je tukaj doživela najbolj občuten padec podpore. Skupno je glede na leto 2022 izgubila 130.000 glasov.
Kandidati SDS premagali Logarjeve
Janezu Janši se je na volilni večer smejalo vsaj zaradi enega razloga. Če se je pred volitvami postavljalo vprašanje, koliko glasov bi jim lahko odnesli Demokrati oziroma ali bi lahko ogrozili nekatere vidne kandidate SDS, se to ni zgodilo skoraj nikjer. SDS je, čeprav se ji je relativna zmaga za las izmuznila, dosegla zgodovinsko najboljši rezultat in v primerjavi z volitvami leta 2022 pridobila približno 45.000 glasov. Prav tako je v parlamentu obdržala skoraj vse svoje »težkokategornike« in pripeljala še nekatere nove, na primer Aleša Hojsa, ki je bil izvoljen v Ljubljani. SDS je namreč dobro nastopila tudi v nekaterih suburbanih okrajih. Z Janezom Janšo pa je v svoji supertrdnjavi, Ivančni Gorici, dosegla 44 odstotkov glasov, kar je najvišji delež, dosežen v katerem koli okraju v Sloveniji.
Prav tako je SDS v okrajih, kjer so se odvili najbolj spektakularni spopadi na desni sredini, premagala kandidate Demokratov. Izjema je okraj Radlje ob Dravi, kjer je Demokratov kandidat Robert Potnik premagal Alenko Helb. Na drugi strani je najbolj izstopajoča Ajdovščina, kjer je kandidatko Demokratov Evo Irgl, pred tem dolgoletno članico SDS, na njenem domačem terenu premagal podpredsednik SDS Zvonko Černač, ki je doslej vedno kandidiral v svojem domačem, postojnskem okraju, tokrat pa ga je SDS strateško postavila v ajdovski okraj. Ajdovci so tako potrdili svojo zvestobo SDS, ne pa osebno kandidatki Irglovi, ki je znotraj postojnske volilne enote zaostala celo za manj prepoznavnim Demokratovim kandidatom v Postojni. V ajdovskem okraju je mandat ponovno osvojil tudi domačin, predsednik NSi Jernej Vrtovec. Za tri desne kandidate pa je bilo vendarle premalo prostora.
Največji šok za Demokrate je bila sicer neizvolitev Anžeta Logarja, ki se je na tokratnih volitvah, očitno napačno, odločil kandidirati v Logatcu in ne več v svojem dosedanjem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 4, kjer je bil izvoljen dr. Tadej Ostrc. Če bi Demokrati skupno dosegli boljši rezultat, na kar so računali, bi se računica morda izšla tudi Logarju, tako pa sta bila v logaškem okraju gladko ponovno izvoljena kandidat SDS Zoran Mojškerc in kandidatka NSi, SLS in Fokusa Iva Dimic.
Prav tako Logar v primerjavi z drugimi kandidati Demokratov ni dosegel opaznejšega deleža oziroma števila glasov.
Pri Demokratih izstopajo tudi izvoljeni kandidati, saj z izjemo Ostrca prav nihče ni poznan v širši javnosti, prihajajo pa pretežno iz konservativnejših okrajev. Vidnejši kandidati, na katere so stavili, so tako ostali brez uvrstitve v parlament. Proti SDS so izgubili tudi v volilnem okraju Novo mesto 1, kjer je prav tako potekal zanimiv spopad na desni sredini. Mandat je pripadel kandidatki SDS Anji Bah Žibert, medtem ko sta kandidatka NSi, SLS in Fokusa Vida Čadonič Špelič ter kandidat Demokratov Silvo Mesojedec, v lokalnem okolju poznan kot vodja iniciative za reševanje romskih vprašanj, ostala brez uvrstitve v parlament, kar nakazuje, da so Demokrati posegli tudi v bazo NSi. Dva vidna kandidata Demokratov in Svobode sta se pomerila tudi v okraju Novo mesto 2, in sicer Senko Pličanič in Klemen Boštjančič, pri čemer je bil slednji izvoljen.
Vsi mandati Levici, Vesna izvisela
Nasprotno pa so strateški razmislek, koga postaviti v kateri okraj, opravili v Levici in Vesni. Svoje poslance so dobili v popolnoma istih petih okrajih kot Levica sama pred štirimi leti (Ljubljana Center in Bežigrad 2, Koper 1, Maribor 4 in Škofja Loka 1). Ravno v teh okrajih so tudi nastopili nekateri najmočnejši kandidati Levice: Luka Mesec, Asta Vrečko, Nataša Sukič, Tina Brecelj, ki se je Levici pridružila pred volitvami, in njihov znani mariborski kandidat Vladimir Šega. V vseh omenjenih okrajih so v primerjavi z letom 2022 tudi izboljšali svoj rezultat. Kandidati Vesne, predvsem njena prva obraza, Urša Zgojznik in Uroš Macerl, so izviseli, kar kaže, da je v volilni matematiki Levica Vesno postavila ob rob, čeprav ji je ta prinesla nekaj dodatnih glasov. V Levici s končnim rezultatom kljub temu niso bili ravno zadovoljni, saj so prav zaradi skupne liste računali na boljši rezultat, posebej koristilo pa jim ni niti dejstvo, da so v vladi vodili nekatere ključne projekte, saj si je zasluge pripisala predvsem Svoboda. Jim je pa posebno zadoščenje najbrž prinesel izpad njihovega nekdanjega člana Mateja Tašnerja Vatovca, ki ga je na njegovem domačem, koprskem terenu premagala Sukičeva. Če je Tašnerja Vatovca pri prestopu k SD vodila tudi predvolilna preračunljivost, se mu ni izšla. Bitka v levi obalni trdnjavi je mandat namreč ponovno prinesla Meiri Hot, ki je v domačem Piranu za SD dosegla zelo dober rezultat, in Nataši Sukič, kar kaže, da v Kopru Levica v primerjavi s SD ne izgublja, temveč je celo pridobila. Za SD je v ljubljanski gneči na levi sredini mandat osvojil le Luka Goršek, sicer pa se je pokazalo, da stranka ohranja podporo v nekaterih svojih jedrih, je pa ta v primerjavi z volitvami 2022 ostala praktično nespremenjena.
Povezovanje se je medtem obrestovalo zlasti trojčku NSi, SLS in Fokus, ki je skupaj osvojil 108.000 glasov, kar je več kot 26.000 več kot na prejšnjih volitvah, s čimer je okrepil svoj položaj in pridobil dodatnega poslanca. Poslanske mandate so ohranili vsi dosedanji poslanci, razen Vide Čadonič Špelič in Jožefa Horvata, ki sta že pred tem kolebala o kandidaturi, in pridobili štiri nove. Poslanca sta dobila tudi SLS (Srečko Ocvirk), ki ji je uspela vrnitev v parlament, in Fokus (Marjeta Šmid). Skupna lista je dober rezultat dosegla prav v nekaterih močnih okrajih SLS.
Resnica je medtem daleč najboljši rezultat pričakovano osvojila v Kranju in na Jesenicah, s katerima je povezan predsednik Zoran Stevanović, ter na severovzhodu države.
