Med drugim so v Levici tako vložili predlog zakonskih sprememb za odpravo nevzdržnega stanja, v katerem zaradi dolgega čakanja na odločbe novi uporabniki v domovih starejših plačujejo bistveno višje cene oskrbe, kot bi jih sicer. V tej stranki, ki je bila v vladi v odhodu v okviru ministrstva za solidarno prihodnost pristojna za področje dolgotrajne oskrbe, so se še pred volitvami hvalili z dosežki na tem področju, po volitvah pa na podlagi izkušenj iz prakse vendarle prepoznali potrebnost popravkov sistema, na kar že dlje časa opozarjajo izvajalci in predstavniki uporabnikov.
Takoj po konstituiranju novega sklica državnega zbora so poslanci Levice in Gibanja Svoboda v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi in začasni podpori izvajalcem institucionalnega varstva, pod katerim je prvopodpisani Luka Mesec.
Na celo vrsto težav v sistemu, za katere so ponudili tudi predloge rešitev, so že pred ustanovno sejo državnega zbora opozorili v društvu Srebrna nit in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki je pozvala k takojšnjemu sprejemu interventnega zakona za učinkovitejši in dostopnejši sistem dolgotrajne oskrbe še pred oblikovanjem nove vlade. V Skupnosti so ocenili, da bi bilo treba sistem temeljito debirokratizirati ter odpraviti dolgotrajne in prezapletene postopke – tudi z ukinitvijo odločb o vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe – saj ti zavirajo pravočasen dostop do zakonsko zagotovljenih pravic in povzročajo neenakost med uporabniki.
V Levici s predlaganimi ukrepi zdaj sledijo nekaterim ključnim pripombam, a še ne tako ambiciozno, kot bi bilo po ocenah izvajalcev treba.
Prednostna obravnava in povračilo za nazaj
Med glavnimi predlaganimi ukrepi je prednostna obravnava vlog za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe, in sicer za nove uporabnike, ki v nov sistem niso bili prevedeni, temveč so v institucionalno varstvo vključeni od 1. decembra 2025 dalje po zakonu o socialnem varstvu. Vstop po starem sistemu je namreč zanje v vmesnem času – dokler ne prejmejo odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, kar pa lahko traja več mesecev ali celo več kot leto dni – edina možnost, vendar pomeni tudi bistveno višje stroške in neenak položaj. Po novem naj bi po hitrejšem in prilagojenem postopku (v roku 30 dni) prešli v sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako bodo upravičeni do (delnega) povračila stroškov, ki so jih imeli s storitvami institucionalnega varstva, in sicer za nazaj v višini, kot če bi bili v vmesnem času upravičeni do pravice do denarnega prejemka.
Uporabniki, pri katerih se je spremenila raven samostojnosti oziroma sposobnosti samooskrbe, morajo po veljavnih pravilih prejeti novo odločbo, s katero se jim prizna višja kategorija oskrbe. V vmesnem čakanju na odločbo pa morajo za večji obseg storitev doplačevati sami. Glede na predlog bo po novem izvajalec v primeru sprememb pri uporabniku o tem obvestil vstopno točko in ji posredoval ustrezno dokumentacijo oziroma strokovne ugotovitve. Vstopna točka bo izdala novo odločbo, ki bo učinkovala za nazaj, torej od dneva obvestila o spremembi stanja, kar pomeni, da uporabniki ne bodo več plačali višjega stroška.
Vnovič sofinanciranje višjih stroškov dela
Predlog zakona izvajalcem od 1. marca do 31. decembra 2026 ponovno prinaša sofinanciranje dodatnih stroškov dela in dodatnih kadrov, s čimer naj bi preprečili, da bi se višji stroški prenesli na uporabnike.
Dodatna sredstva za izvajalce institucionalnega varstva starejših se bo zagotavljalo iz zbranih prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, sredstva za izvajalce institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi pa iz državnega proračuna. Prav te osebe so namreč v tej fazi izpadle iz sistema dolgotrajne oskrbe, zneski na njihovih položnicah pa so se po prekinitvi državnega sofinanciranja višjih stroškov dela znatno dvignili, saj so jih izvajalci prenesli nanje.
Razbremenitev vstopnih točk
Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo, ki delujejo v okviru centrov za socialno delo in so zdaj pri obravnavi vlog na račun zapletenega administrativnega postopka ter odsotnosti funkcionalnega informacijskega sistema ozko grlo, ki ustvarja dolge čakalne vrste, nameravajo nekoliko razbremeniti tako, da ne bodo več izdelovale načrta priporočenih storitev. Prav tako bodo lahko v postopkih oceno upravičenosti izdelali tudi zunanji strokovnjaki, kar bo omogočilo hitrejšo obravnavo vlog.
V Srebrni niti so nedavno opozorili, da so v nekaterih primerih še vedno nerešene celo vloge, ki so bile vložene že lani poleti.
Pohitritev izdajanja odločb je pomembna predvsem za tiste, ki bi želeli čim prej uveljaviti pravico do oskrbe na domu, kjer dostopnost sicer ovira tudi pomanjkanje kadra. Stroka in uporabniki so že predlagali, da se v primerih, ko zaradi pomanjkanja kadra storitve ni mogoče izvesti v celoti, del storitve izplača v denarju, kar zdaj ni mogoče, vendar takšne rešitve v zakonskem predlogu za zdaj ni.