Sporno ravnanje sodnega izvedenca dr. Aleša Friedla na sojenju zdravniku dr. Ivanu Radanu po petih letih in pol še vedno ni doživelo epiloga. Kasneje oproščeni Radan je bil prav na podlagi izvedenčevega mnenja v priporu, Friedl pa je kasneje na sojenju po soočenju z izvedenko obrambe dr. Alenko Sever, ki mu je očitala nestrokovnost, svoje mnenje brez pojasnila umaknil. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bilo tudi začasno strokovno telo za klinično psihologijo, ki je obravnavalo Friedlovo (ne)strokovnost, ogorčeno nad Friedlovim izvedenskim mnenjem. Po naših informacijah je skupina treh strokovnjakov Friedlovo mnenje in metodiko dela ocenila za neprimerna in odločila, naj ga strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje pozove na izredno preverjanje znanja.

Strokovni svet je že lani poleti potrdil mnenje začasnega strokovnega telesa, Friedl pa je po svoji odvetnici podal pripombe. Pri strokovnem svetu so nato sklenili, da Friedl ni predstavil nobenega novega relevantnega podatka, in predlagali soočenje z njim. Soočenja, na katerega bi lahko Friedl povabil tudi dve priči, nazadnje ni bilo, saj je Friedl svoji pooblaščenki sporočil, da se ga ne bo udeležil.

Kaj bo zdaj njihov naslednji korak, nam pri strokovnem svetu za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje še niso pojasnili, Friedl pa je še vedno naveden v imeniku sodnih izvedencev. Na pravosodnem ministrstvu, kjer lahko ob morebitnih hujših nepravilnostih sodne izvedence celo razrešijo, so nam že pred časom pojasnili, da se bodo šele po prejetem končnem stališču strokovnega sveta odločili, ali oziroma kako bodo ukrepali.

Za pojasnila smo se po elektronski pošti obrnili tudi neposredno na Aleša Friedla, vendar nam na naša vprašanja ni odgovoril.

Pripor na podlagi spornega izvedenskega mnenja

Friedl se je že sredi sojenja zdravniku Radanu zavil v molk, potem ko se je izkazalo, da je bilo njegovo izvedensko mnenje sporno, hkrati pa ključno za obtožnico in pripor. Tožilstvo je (kasneje pravnomočno oproščenemu) Radanu zaradi utemeljenega suma »evtanazij« očitalo več kaznivih dejanj umorov iz morilske sle prav na podlagi Friedlovega izvedenskega mnenja. Friedl je pri Radanu zaznal narcistično osebnostno motnjo, za katero je značilen tako imenovani grandiozni jaz. Bil naj bi tudi manipulativen in imel kompleks boga, občutek, da je nad zakoni in da mu je dovoljeno, kar drugim ni.

V Friedlovem mnenju pa je bil ključen del, v katerem je Friedl trdil, da ima Radan »potencial za nasilništvo«. Njegovo čustvovanje naj bi bilo impulzivno, na frustracijo naj bi se odzval z motoričnim vedenjem, ki se lahko kaže v bojevitosti, destruktivnosti, celo sadizmu. Prav to je bilo ključno, da je bil Radan obtožen umorov iz morilske sle in da je sodišče zanj odredilo celo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Radan je bil v priporu približno leto dni.

Zastarele in neprimerne metode

Sodišče je Radana iz pripora izpustilo po zaslišanju priče obrambe, sodne izvedenke klinične psihologije dr. Alenke Sever. »Psihopatologije pri njem niti slučajno ni,« je Severjeva podala diametralno nasprotno izvedensko mnenje, v katerem je zapisala, da v Radanu ni niti sledi nasilnega vedenja. Severjeva je bila tudi izjemno kritična do metod, po katerih je Friedl izdelal svoje mnenje. Dejala je, da je Friedl podatke, pridobljene s testi, interpretiral na podlagi več kot 40 let starih knjig. Po njenem mnenju je uporabljal tudi povsem neprimerne in neuporabne teste. Za enega od njih je dejala, da je »na ravni Jane«, za drugega pa, da je bila njegova uporaba »norost prve vrste« in da ne more verjeti, da to dandanes še kdo počne, saj so na voljo drugi kakovostni diagnostični postopki.

Friedl je kot nevtralni izvedenec, ki ga je vpoklicalo sodišče, nazadnje brez pojasnila umaknil svoje izvedensko mnenje. Sodišče je Radana še isti dan izpustilo iz pripora.

Priporočamo