Cene storitev so se v zadnjem letu dni v povprečju zvišale za 8,3 odstotka, cene blaga pa za pet odstotkov. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,5 odstotka, blago dnevne porabe za 5,3 odstotka in trajno blago za 2,2 odstotka. Za hrano in brezalkoholne pijače je bilo treba ta mesec odšteti 11,1 odstotka več kot julija lani. K letni inflaciji so te cene prispevale dve odstotni točki.
K inflaciji so prav tako prispevali za 8,9 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura, za 13,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo, za 9,2 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih ter za 7,8 odstotka dražje raznovrstno blago in storitve.
Po drugi strani so cenejši naftni derivati letno inflacijo ublažili za 1,3 odstotne točke. Tekoča goriva so se v letu dni pocenila za 29,5 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 16,2 odstotka. Na letni ravni je za 10,9 odstotka upadla tudi cena električne energije in inflacijo znižala za 0,5 odstotne točke. Od junijskih so bile cene življenjskih potrebščin julija v povprečju višje za 0,2 odstotka, potem ko je bila junija ta rast 1,4-odstotna.
K mesečni inflaciji so največ prispevale za 9,6 odstotka višje cene počitniških paketov. Podražili so se tudi naftni derivati - tekoča goriva za 3,9 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 3,6 odstotka. K mesečni rasti cen so prispevale še višje cene nastanitvenih storitev (za 5,0 odstotka), oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 1,5 odstotka), medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme (za 1,4 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,8 odstotka).
Na drugi strani so mesečno inflacijo za pol odstotne točke znižale poletne razprodaje oblačil in obutve. Cene tega blaga so bile namreč za 6,7 odstotka nižje kot junija. Cenejša je bila tudi hrana (za 1,0 odstotka).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 5,7-odstotna. Na mesečni ravni so cene ostale v povprečju nespremenjene. Cene storitev so bile v tej primerjavi na letni ravni v povprečju višje za 8,3 odstotka, blaga pa za 4,4 odstotka.
V območju evra umiritev inflacije na 5,3 odstotka
Po metodologiji Eurostata je bila letna stopnja inflacije 5,7-odstotna, za 0,9 odstotne točke nižja kot junija, kar pa je še vedno nekoliko nad povprečjem držav z evrom. V območju evra se je letna stopnja inflacije julija umirila na 5,3 odstotka, potem ko je bila junija pri 5,5 odstotka, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat.
Med evrskimi državami so najvišjo inflacijo junija beležili na Slovaškem (+10,2 odstotka) in Hrvaškem (+8,1 odstotka). Nad povprečjem je bila inflacija julija med drugim tudi v Nemčiji (+6,5 odstotka) ter sosednjih Italiji (+6,4 odstotka) in Avstriji (+7,0 odstotka). Po drugi strani je bila rast cen življenjskih stroškov najnižja v Belgiji (+1,6 odstotka) in v Luksemburgu (+2,0 odstotka).
Inflacijo še najprej najbolj zvišujejo cene živil, alkohola in tobačnih izdelkov. Cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki so bile julija medletno višje za 10,8 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke manj kot junija. Sledile so cene storitev (+5,6 odstotka) ter industrijskih izdelkov brez energentov (5,0 odstotka), medtem ko so se energenti od lanskega julija pocenili za 6,1 odstotka. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin julija po prvi oceni Eurostata znižale za 0,1 odstotka.
Umirjanje inflacije v tem letu glede na visoke številke v letu 2022 - rekordno vrednost je letna inflacija z 10,6 odstotka dosegla oktobra lani - je bilo pričakovano in pomeni dobro novico za snovalce denarne politike pri Evropski centralni banki (ECB). Vseeno pa še vedno ostaja visoko nad ciljem ECB, ki je pri dveh odstotkih.
ECB je minuli v četrtek že devetič zapored zvišala obrestne mere. Ključna obrestna mera, po kateri si poslovne banke lahko pri centralni banki izposojajo denar, se je zvišala na 4,25 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je pustila možnost za nadaljnja zvišanja odprto. Septembra lahko pride do zvišanja ali pa tudi do premora, je dejala v četrtek v Frankfurtu. Znižanje vsekakor ni predvideno.
Svet ECB ob tem skrbi vztrajanje visoke osnovne inflacije, torej tiste brez nihajočih cen hrane in energije. Ta inflacija je julija s 5,5 odstotka ostala stabilna. Osnovna inflacija namreč kaže na širše inflacijske pritiske v gospodarstvu.
BDP v območju evra v drugem četrtletju porasel za 0,3 odstotka, v EU stagniral
Evropski statistični urad Eurostat je objavil tudi prvo oceno gibanja bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja v drugem letošnjem trimesečju. Gospodarska rast v območju evra je bila v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim 0,3-odstotna, BDP v EU pa je stagniral. V primerjavi z drugim četrtletjem lanskega leta je bila rast v območju evra 0,6-odstotna, v EU pa 0,5-odstotna, kaže danes objavljena prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat.
Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, je v primerjavi s preteklim četrtletjem najvišjo rast BDP dosegla Irska, in sicer 3,3-odstotno. Sledila je Litva z 2,8-odstotno rastjo. Padec BDP so zabeležile Švedska (-1,5 odstotka), Latvija (-0,6 odstotka), Avstrija (-0,4 odstotka) in Italija (-0,3 odstotka).
V primerjavi z drugim lanskim četrtletjem je rast BDP doseglo sedem držav, najvišjo tudi v tem primeru Irska z 2,8-odstotno. Sledili sta Portugalska (+2,3 odstotka) in Španija (+1,8 odstotka). Največji upad BDP so medtem zabeležile Švedska (-2,4 odstotka), Češka (-0,6 odstotka) in Latvija (-0,5 odstotka). Podatkov za Slovenijo Eurostat še ni imel na voljo. Statistični urad RS jih bo po napovedih objavil 16. avgusta.
V prvem četrtletju je BDP območja evra v primerjavi s predhodnim četrtletjem stagniral, gospodarstvo EU pa je zabeležilo 0,2-odstotno rast. V primerjavi z enakim obdobjem leto prej sta tako območje evra kot EU v prvem četrtletju dosegla 1,1-odstotno gospodarsko rast.
