Slovenija je tako padla v skupino držav z nizkimi rezultati na področju boja s podnebnimi spremembami. Glavni razlog za to so oslabljene podnebne politike, počasen napredek v ključnih sektorjih in neambiciozen pristop k opuščanju fosilnih goriv, so rezultate tokratne ocene strnili v slovenski nevladni organizaciji Focus, ki je pri pripravi lestvice CCPI sodelovala kot nacionalni strokovnjak.
Raziskavo in lestvico Germanwatch in NewClimate Institute tradicionalno objavita v času podnebne konference ZN, ki letos poteka v turški Antalyi. Indeks uspešnosti boja s podnebnimi spremembami ocenjuje napredek 64 držav in EU pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
S slabimi rezultati poleg Slovenije še Irska, Italija, Češka in Slovaška
Večina članic EU je na lestvici pristala med državami z oceno srednje, medtem ko so se med države s slabimi rezultati poleg Slovenije uvrstile še Irska, Italija, Češka in Slovaška.
Slovenija je v zadnjih dveh letih na lestvici CCPI napredovala, naprej v indeksu za 2025 za 11 mest in lani v indeksu za 2026 še za dve mesti. Tokrat pa je izgubila vse pridobljeno in izgubila 11 mest.
Za padec uspešnosti med drugim krivo subvencioniranje rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj
Padcu je botrovalo nadaljnje subvencioniranje rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj, vsaj trenutno utemeljeno z vlogo termoelektrarne pri zagotavljanju daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino. Na drugi strani pa se investitorji pri širitvi obnovljivih virov energije soočajo s številnimi ovirami, kot so počasno pridobivanje dovoljenj, težave pri prostorskem načrtovanju, ozka grla v električnem omrežju in pomanjkanje ustreznega načrtovanja hranilnikov energije.
Izvajanje podnebnih ukrepov ob tem po oceni avtorjev raziskave zaostaja za pričakovanji, napredek v ključnih gospodarskih sektorjih pa je prepočasen.
Na področju prometa elektrifikacija cestnega prometa poteka prepočasi glede na cilj podnebne nevtralnosti do 2045. V sektorju stavb stanovanjski sektor ostaja velik vir emisij toplogrednih plinov, izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti oz. energetskih obnov je prepočasno. V kmetijstvu se sicer podporne sheme osredotočajo na zmanjševanje emisij, vendar je poudarek na postopnem zmanjševanju, namesto na jasnih in merljivih ciljih za dosego neto ničelnih emisij.
Najuspešnejša država tudi letos Danska
Prva tri mesta na lestvici CCPI so tudi letos tradicionalno prazna, tako da je najuspešnejša država tudi letos na 4. mestu Danska. Sledita Litva, ki je uvrstitev izboljšala za pet mest, in Luksemburg, ki je dve mesti višje kot lani. V prvi deseterici so še Združeno kraljestvo, Maroko, Čile in Nizozemska.
Zadnjo peterico začenjajo Združeni arabski emirati, do dna lestvice pa se nato razvrščajo Savdska Arabija, Rusija, največje svetovno gospodarstvo ZDA, kjer so podnebne politike na zvezni ravni pod administracijo Donalda Trumpa potisnjene v polje irelevantnosti, in Iran.
Od največjih evropskih gospodarstev je Nemčija zdrsnila za tri mesta na 25., Francija je na 20. za eno mesto višje kot lani, Italija je poskočila za pet mest na sicer nizko 41., Španija pa ostaja na 14. mestu.
"Rezultati Slovenije v letošnjem CCPI so jasen opomin, da podnebni cilji brez učinkovitega izvajanja ne prinašajo rezultatov. Zaradi pomanjkanja izvajanja politik na področju obnovljivih virov, učinkovite rabe energije in podnebnega upravljanja smo spet v družbi držav z nizko podnebno uspešnostjo," je poudarila Barbara Kvac iz Focusa.
A poročilo po njenih besedah na drugi strani nakazuje, da ima država dobre temelje za napredek, če bistveno pospeši razvoj obnovljivih virov energije, elektrifikacijo prometa ter resno pristopi k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.