"Kirurg mi je rekel, da gre za mejni primer. Večina takšnih pacientov je na pregled prišla na vozičku," je za Silov Sportal pojasnil alpinist Andrej Štremfelj, ki bo prihodnji mesec dopolnil 70 let.
Padca se ne spominja
Do nesreče je prišlo, ko se je pod njim odlomil ogromen skalni blok, s katerim je zgrmel v globino in pristal na skalni polici. Padca se ne spominja. Zdrobil si je trne na treh vretencih, ki segajo navzven, in telo ledvenega vretenca.
Zaradi nevarnosti, da bi se zdrobljeni kostni delci zarili v hrbtenjačo, so ga operirali že prvo noč po nesreči. Kirurg mu je hrbtenico stabiliziral z dvema kovinskima palicama, povezanima z vijaki.
"Spomnim se, da mi je kirurg dal vedeti, da mi ne more zagotoviti, da se bo vse dobro izteklo. Lahko bi ostal tetraplegik," je dejal Štremfelj.
Rehabilitacija
Po tednu dni na travmatologiji je začel rehabilitacijo, ki po njegovih besedah poteka odlično. Tudi kirurg je zadovoljen z zaraščanjem poškodovanih vretenc. Še vedno pa opaža omejeno gibljivost vratne hrbtenice, predvsem pri obračanju glave in pogledu navzgor.
"Opozorili so me, da to ne gre hitro, ravno obratno," je povedal.
Na vzpetine že brez bergel in palic
V Šmarjeških Toplicah že hodi na bližnje vzpetine brez bergel in palic. O tem, ali se bo še vrnil k plezanju, za zdaj ne želi razmišljati. "Trenutno ta vprašanja še niso aktualna. Zdaj tako ali tako ne morem plezati. O tem bom razmišljal, ko bom lahko. Čeprav moram reči, da me prsti že zdaj malo srbijo," je dejal.
Kljub hudi nesreči gora ni zasovražil. "Kje pa! Triglavska stena je še vedno zelo lepa, pa tudi sama smer. Skala je načeloma kompaktna, tako da ne čutim nobenih zamer," je še povedal.
3000 vzponov
V alpinistični karieri je Andrej Štremfelj opravil blizu 3000 vzponov in sodeloval na več kot 20 odpravah v Himalajo, večkrat tudi kot vodja. Leta 1979 je z Nejcem Zaplotnikom kot prvi Slovenec stopil na vrh Everesta, na katerega se je leta 1990 povzpel še z ženo Marijo, s katero sta postala prvi zakonski par na strehi sveta.
Skupno je osvojil osem osemtisočakov, med njimi tudi Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangmo, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri. Za enega največjih alpinističnih dosežkov velja prvenstveni vzpon z Markom Prezljem v alpskem slogu na južni vrh Kangčendzenge leta 1991, za katerega sta leto pozneje prejela prvi podeljeni zlati cepin.
Leta 2018 je kot prvi Slovenec prejel še zlati cepin za življenjsko delo. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju, ZDA in na Kavkazu, povzpel se je še na Denali in Aconcaguo.