Opisani prizor postaja vse bolj pogost, predvsem v mestnih središčih: masivno kolo, praviloma takšno z debelimi gumami (tako imenovani fat bike), šviga po kolesarski stezi. Oseba za krmilom – velikokrat so to raznašalci hrane – med vožnjo ne pritiska na pedala. Kolo namreč avtonomno poganja elektromotor, »kolesar-motorist« uravnava hitrost z ročico na krmilu, podobno kot na klasičnem mopedu ali motorju.
V večini evropskih držav mora biti tak dvokolesnik homologiran in registriran, voznik mora nositi čelado. Pri nas ta kolesa z e-motorjem legalno vijugajo skozi pravno luknjo v slovenski zakonodaji. Izpolnjevati morajo zgolj dva pogoja, ki ju policija redko preverja, je razvidno iz Dnevnikove preiskave.
Sredi maja je slovenska policija opravila poostren nadzor prometa, pri čemer se je osredotočila na kršitve kolesarjev in e-kolesarjev. Policija je tedaj izrecno opozorila na previdnost pri nakupu električnih koles. »Nekatera omogočajo vožnjo brez pedaliranja, le z uporabo motorja, kar ni skladno z zakonsko definicijo električnega kolesa,« je zapisala. »Motor sme pri električnem kolesu pomagati le, ko kolesar vrti pedale, in mora ob ustavitvi vrtenja pedalov prenehati dovajati moč.«
»Učinkovito odkrivanje nedovoljenih predelav je mogoče predvsem z usmerjenim nadzorom v cestnem prometu in po potrebi s tehnično preveritvijo konkretnega vozila. Zato ocenjujemo, da je treba nadzor nad tovrstnimi vozili na cestah okrepiti, saj lahko navzven delujejo kot običajna kolesa, dejansko pa imajo lastnosti motornih vozil,« poudarjajo na agenciji za varnost prometa (AVP).
Opozarjajo nanje, a hkrati dopuščajo uporabo
Zapisi ustvarjajo vtis, kakor da policija preganja uporabnike takšnih e-koles v cestnem prometu. Odgovori generalne policijske uprave, ki smo ji poslali posnetek vožnje motoriziranega kolesa, razkrivajo nasprotno. »Pri preverjanju morebitnih predelav električnih koles, s katerimi je omogočeno doseganje višjih hitrosti, policisti uporabljajo napravo za merjenje največje hitrosti vozila. Če vozilo prekorači predpisano hitrost za električna kolesa 25 kilometrov na uro, gre za moped,« Dnevniku odgovarja uprava, ki jo vodi v. d. direktorja Danijel Lorbek. »Ta mora izpolnjevati pogoje za udeležbo mopeda v cestnem prometu. Predpisana globa, če vozilo ni registrirano, je 500 evrov. Voznik mora imeti v vozniškem dovoljenju vpisano kategorijo AM. Če voznik nima opravljene te kategorije, lahko policisti takšno vozilo zasežejo.«
Povedano drugače: policija dopušča uporabo motoriziranih e-koles, ki jih motor poganja brez pedaliranja, pod pogojem, da ne zmorejo razviti hitrosti nad 25 km/h. Kako je to mogoče?
Policija te masivne motorizirane dvokolesnike obravnava enako kot tako imenovana lahka motorna vozila in jih s tem uvršča v isto kategorijo kot e-skiroje. V skladu s temi predpisi morajo izpolnjevati še en pogoj, to je, da moč motorja ne sme presegati 250 vatov. Če sta izpolnjena oba pogoja (maksimalna hitrost in največja moč), voznika kazen ne bo doletela.
Ob tem spoznanju se postavlja utemeljeno vprašanje, zakaj zakonodajalec – v Sloveniji je to infrastrukturno ministrstvo – zakonsko pogojuje poganjanje e-koles (pedelec) s pedali, če je v praksi ta pogoj brezpredmeten.
Edina bistvena razlika: starostna omejitev
Direktorat za ceste in cestni promet, ki ga vodi Andreja Knez, uvodoma potrjuje, da si na Dnevniku pravilno razlagamo zakon. Hkrati vztraja, da je pri uporabi teh dveh različnih kategorij vozil (pedelec e-kolo in opisano motorizirano e-kolo) bistvena razlika. »Čeprav se obe vozili v praksi lahko gibljeta z enako največjo hitrostjo (25 km/h), so razlike v pravilih in načinu vožnje precejšnje,« so zapisali.
Kaj so te »precejšnje razlike« v pravilih? Lahka motorna vozila (torej tudi obravnavana motorizirana kolesa) smejo voziti le osebe, starejše od 15 let, medtem ko smejo e-kolesa (pedelec) voziti tudi mlajši otroci. »Otrok do šestega leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali na območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi na območju umirjenega prometa. Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko spremlja največ dva otroka. Samostojno sme v cestnem prometu voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let,« je zapisal direktorat.
In piše naprej: »Pri pedelec kolesu mora voznik aktivno poganjati pedale. Hitrost in pospešek sta neposredno povezana s fizičnim vložkom voznika, kar pomeni naravno prilagajanje vožnje zmogljivostim človeka (podobno kot pri klasičnem kolesu). Pri lahkih motornih vozilih pa vozilo pospešuje izključno z obratom ročice ali pritiskom na gumb. To omogoča hipne pospeške brez kakršnega koli fizičnega truda, kar spreminja voznikovo pozornost, predvsem pa pomeni povsem drugačno dinamiko vožnje na površinah, ki si jih delijo s pešci in klasičnimi kolesarji.«
Če se zaveda teh tveganj pri obravnavanih motoriziranih e-kolesih, zakaj zakonodajalec zanje ne določi strožjih predpisov? »Če bi želeli obe skupini združiti v eno samo zakonsko kategorijo zgolj zato, ker v prometu zanje veljajo podobna pravila, bi ustvarili nepremostljive terminološke in logične težave, ki bi bile v nasprotju z ustavnim načelom določnosti (jasnosti) predpisov,« sporoča direktorat. »Zakonodaja mora ostati razumljiva in življenjska.«
AVP: Ta kolesa bi lahko obravnavali kot moped
Odgovor AVP nakazuje možnost, da bi v Sloveniji morali ravnati podobno kot v tujini (glej okvir). Ključno je namreč vprašanje, v katero kategorijo uvrstiti e-kolo, če niso izpolnjeni vsi pogoji evropske direktive, ki velja tudi v Sloveniji.
Ponovimo: e-kolo v skladu z direktivo EU izpolnjuje definicijo kolesa izključno takrat, če je opremljeno s pedali in mu motor pri poganjanju zgolj pomaga, največja trajna nazivna moč pomožnega električnega motorja ne presega 250 vatov, pomoč motorja se prekine, ko kolesar preneha poganjati pedale, moč motorja pa se z naraščanjem hitrosti zmanjšuje ter dokončno prekine, preden vozilo doseže hitrost 25 km/h.
Iz odgovora AVP je mogoče razumeti, da bi morali opisana motorizirana kolesa, ki ne izpolnjujejo naštetih pogojev, obravnavati kot kolo na motorni pogon ali kot dvokolesni moped, torej enako kot v drugih evropskih državah. »Za takšna vozila veljajo ustrezne zahteve glede odobritve vozila, njegove opreme, registracije in pogojev za udeležbo v cestnem prometu,« sporoča AVP, ki jo vodi direktorica Saša Jevšnik Kafol.
V agenciji še poudarjajo, da je učinkovito odkrivanje nedovoljenih predelav mogoče predvsem z usmerjenim nadzorom v cestnem prometu. »Zato ocenjujemo, da je treba nadzor nad tovrstnimi vozili na cestah okrepiti, saj lahko navzven delujejo kot običajna kolesa, dejansko pa imajo lastnosti motornih vozil,« je zapisala v odgovoru.