Predloga novega gradbenega zakona, ki ga je ta teden skupaj z osnutkom zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti potrdila vlada, se bodo po prvih informacijah najbolj razveselili investitorji. Z novo zakonodajo namreč vlada zmanjšuje investicijska tveganja in povečuje pravno varnost investicijskih namer, hkrati pa lajša pridobivanje gradbenih dovoljenj z združevanjem postopkov, njihovo digitalizacijo (e-graditev) ter možnostjo usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov.
Pomemben del predlaganega zakona je tudi legalizacija neproblematičnih črnih gradenj. Za nenevarne objekte, starejše od 20 let, bodo lahko lastniki po enostavnem postopku pridobili posebno pogojno dovoljenje za objekt daljšega obstoja in se tako izognili gradbenim inšpektorjem.
Nekoliko drugače od prvotnih zamisli o enkratnem začasnem petletnem dovoljenju za ureditev papirjev pa se v zadnjem predlogu vlada loteva drugih, mlajših nedovoljenih gradenj. Po novem bodo imeli črnograditelji po uveljavitvi gradbenega zakona pet let časa, da vložijo zahtevo za legalizacijo. Upravna enota jim bo odmerila nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki za enodružinsko hišo danes v povprečju znaša okoli 800 evrov in ga bo treba plačati v roku 30 dni (vsaj prvi obrok), sicer bo zahteva za legalizacijo zavržena. Občina bo (lahko na obroke) zaračunala tudi komunalni prispevek, če ta še ni bil plačan.
Različne predstave o pridobivanju gradbenega dovoljenja
Odločbo o legalizaciji bo morala upravna enota izdati v treh mesecih od vložene zahteve, pri čemer bo mogoče legalizirati tiste objekte, ki so skladni z obstoječimi predpisi ali predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje. Poleg tega bo dovoljeno legalizirati objekte, ki stojijo na kmetijskih zemljiščih z bonitetno oceno 39 ali manj, če bo tako presodila občina. Legalizacija objektov z vplivi na okolje, ki so bili grajeni po 30. aprilu 2004, ne bo mogoča.
Arhitekti in inženirji na legalizacijo doslej niso imeli večjih pripomb, manj zadovoljna pa je stroka z nekaterimi drugimi predlogi nove zakonodaje. V Inženirski zbornici Slovenije (IZS) obžalujejo predvsem odločitev resornega ministrstva za okolje in prostor, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ne bo omejena zgolj na presojo prostorske sprejemljivosti načrtovanega objekta, medtem ko bi dokazovanje varnosti objekta prenesli v naslednjo fazo izdelave projektne dokumentacije pred začetkom gradnje. »V primeru zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja bi tako investitor nosil breme precej nižjih stroškov,« so svoj predlog utemeljili v IZS. Namesto tega je ministrstvo nekaj dokazil o varnosti načrtovanega objekta ohranilo v dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, nekaj pa preneslo v projekt za izvedbo, ki ga investitor pripravi pred začetkom gradnje.
Obrtniki proti samograditeljstvu
Proti ohranitvi možnosti gradnje v lastni režiji pa protestira Obrtno-podjetniška zbornica. Manjši gradbinci se s predlogom zakona ne strinjajo, ker bodo v neenakopravnem položaju s samograditelji, hkrati pa opozarjajo, da bo pod krinko gradnje v lastni režiji lahko še več dela na črno. »Usposobljeni in registrirani izvajalci del morajo za izvajanje enake vrste del izpolnjevati zahtevne pogoje iz zakonodaje,« so poudarili.
V predlagani novi gradbeni zakonodaji je sicer še nekaj bistvenih novosti: za začasne sezonske in prireditvene objekte ne bo več potrebno gradbeno dovoljenje; enako bo za odstranitev objekta po novem zadoščala zgolj prijava začetka del; organi bodo zakonsko zavezani k dajanju informacij, svetovanju in pomoči investitorju; možna bo izdaja zavezujoče predodločbe pred vlogo za gradbeno dovoljenje; to bo mogoče dobiti tudi po skrajšanem postopku; pri gradnji bodo dovoljena manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja…
