Za vse občine v Sloveniji velja enak sistem financiranja. Največji del njihovih prihodkov prihaja od dohodnin in nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, med viri pa so tudi davek na premoženje, turistična taksa, občinske takse, upravne takse in pristojbine, okoljske dajatve, globe za kršitve občinskih predpisov, najemnine za občinsko premoženje in koncesijske dajatve ter komunalni prispevek. Občinsko blagajno polnijo tudi prihodki od prodaje občinskega premoženja, donacije ter pridobljena državna in evropska sredstva za sofinanciranje projektov.
Preliminarni podatki ministrstva za finance kažejo, da so prihodki vseh občin v letu 2025 znašali približno 3,3 milijarde evrov in so bili za skoraj deset odstotkov višji kot v letu 2024. Odhodki občin pa so lani znašali približno 3,4 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več kot leto prej.
Prejeta sredstva občin iz državnega proračuna, ki izvirajo iz sredstev proračuna EU in iz drugih držav, so v letu 2025 znašala približno 90 milijonov evrov oziroma 2,7 odstotka prihodkov občin. Prejeta sredstva, ki jih občine iz proračuna EU in drugih držav dobijo neposredno, pa so dosegla približno devet milijonov evrov oziroma 0,28 odstotka vseh prihodkov občin.
Medtem ko so vsi drugi viri občin zbrani po ozemeljskem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami. Merila za dodelitev prihodkov od dohodnine posamezni občini določa zakon o financiranju občin, delež dohodnine, ki pripada posamezni občini, pa se določi na podlagi izračuna primerne porabe občine.
Najbolj zadolžena občina še vedno Gornji Petrovci
Obseg zadolževanja občin je zakonsko omejen. Z lani sprejeto novelo zakona o financiranju občin je bila največja možna zadolžitev zvišana z desetih na 15 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja.
Predhodni podatki o zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine po podatkih ministrstva za finance kažejo, da je konec lanskega leta skupna zadolženost občin znašala približno 1,5 milijarde evrov. Leto prej je bila pri 1,35 milijarde evrov.
Najvišji skupni dolg na prebivalca ima še vedno Občina Gornji Petrovci, ki ima zaradi najemanja neugodnih posojil od leta 2009 blokiran račun. Njen dolg na prebivalca znaša 2860 evrov in je edina občina, kjer dolg na prebivalca presega 2000 evrov. Blizu so tudi v Radljah ob Dravi s 1968 evri dolga na prebivalca.
Več kot 1000 evrov dolga na prebivalca ima sicer 23 občin od skupno 212. To so poleg omenjenih dveh še Prevalje, Ljubljana, Piran, Ajdovščina, Lenart, Jezersko, Preddvor, Maribor, Slovenj Gradec, Šentjernej, Solčava, Črnomelj, Celje, Štore, Dolenjske Toplice, Podlehnik, Vitanje, Ravne na Koroškem, Gornja Radgona, Nova Gorica in Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Razmere sicer niso dramatične. "Trend naraščanja zadolženosti občin je zaslediti od leta 2017, vendar stanja ne ocenjujemo kot skrb vzbujajočega," so povedali na ministrstvu za finance.
Konec leta 2024 je bilo sicer po predhodnih podatkih ministrstva le osem občin takšnih, ki niso izkazovale niti dolga občin niti dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin. To so bile občine Bloke, Domžale, Gorišnica, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Trzin in Žetale. V letu pred tem je bilo takšnih občin devet.
Manj kot 10 evrov na prebivalca je znašal dolg v občinah Loška dolina in Luče, še sedem občin pa je bilo konec lanskega leta zadolženih v višini do 50 evrov na prebivalca.
Pritožbe zaradi podfinanciranosti občin
V izračunu primerne porabe občin oziroma zneska, ki pripada posamezni občini, se upošteva stroške nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonskih predpisov. Postopek tega izračuna se začne z izračunavanjem povprečnih stroškov na prebivalca (tako imenovane povprečnine), ki se določa na dve leti. Za letos in prihodnje leto je povprečnina določena v višini 835 evrov na prebivalca.
Predvsem mestne občine se pritožujejo, da teh sredstev ni dovolj, torej da od države prejmejo manj sredstev, kot je dejansko stroškov z izvajanjem zakonsko naloženih nalog, zato jim za druge namene zmanjka denarja. Poudarjajo, da v primerjavi z ostalimi občinami opravljajo širši nabor javnih storitev – med drugim morajo zagotavljati sredstva za javni mestni promet, srednje šole, zdravstvene domove ter športno in kulturno infrastrukturo, ki jo uporabljajo tudi prebivalci drugih občin.
Po izračunih Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) so mestne občine v obdobju od leta 2019 do 2024 v povprečju prejele za 130 milijonov evrov letno manj prihodkov iz dohodnine oz. primerne porabe, kot pa so znašali stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog. "Različne študije so v preteklosti že pokazale, da je stopnja pokritosti dejanskih stroškov zakonskih nalog pri majhnih občinah okoli 97 odstotkov, pri mestnih občinah pa samo 70 odstotkov," so za STA povedali v združenju.
Poudarjajo, da samo z višanjem povprečnine ni mogoče rešiti neravnovesja v financiranju mestnih občin, saj stroški vedno naraščajo v večji meri, kot pa je dejansko večji priliv iz postopno zvišane povprečnine.
Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da imajo občine na voljo tudi druge vire, lani sprejeta novela zakona o financiranju občin pa je med drugim prinesla dodatna sredstva za zmanjševanja objektivnih razlik med občinami. "Zakonodajalec je sistem financiranja lokalnih skupnosti oprl na značilnosti abstraktne občine in ne na posamezno občino ali skupino občin, in to tako, da sistem ustreza večini občin," so povedali za STA. Enačba za izračun primerne porabe po njihovih navedbah vsebuje tiste lastnosti, ki so vsem občinam skupne, objektivno ugotovljive in stabilne, dohodnina, razdeljena med občine z izračunom primerne porabe, pa pomeni le dobro polovico vseh prihodkov občin.
Zadolževanje ključno za izvajanje investicij
Tudi v ZMOS ocenjujejo, da stanje na področju zadolženosti občin v splošnem ni skrb vzbujajoče. Pojasnjujejo, da je zadolževanje največkrat povezano z izvajanjem investicij, predvsem v okviru evropske kohezijske politike. "Cena zadolževanja je v teh primerih manjša, kot bi bila škoda zaradi neizvedbe projektov in nečrpanja EU-sredstev. Vsekakor pa bi bilo zadolževanja ob bolj pravičnem sistemu financiranja občin, vsaj kar se mestnih občin tiče, manj," pravijo v združenju.
Na Mestni občini Maribor, ki je bila na začetku julija letos zadolžena v skupni višini 96,6 milijona evrov, pravijo, da z odplačevanjem najetih kreditov ni težav. "Občina potrebna sredstva za glavnice in obresti zagotavlja v okviru vsakoletnega proračuna ter jih redno in brez težav odplačuje," so povedali za STA. Poudarjajo, da je najem kredita nujen za zagotavljanje zadostnih lastnih sredstev za izvajanje potrebnih investicij in investicijskih vzdrževanj.