Poslanci v državnem zboru (DZ) naj bi se posvečali zgolj zastopanju volilcev v parlamentu, zato velja splošna prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti. Obstaja pa nekaj izjem, ko lahko poslanci poleg zaposlitve v hramu demokracije opravljajo tudi drugo delo.
Od letos glede dodatnih zaslužkov poslancev v DZ velja spremenjena zakonodaja, ki nekoliko strožje določa, kaj smejo poleg svojega poslanskega dela opravljati predstavniki ljudstva. Prej je zanje veljal 13. člen zakona o poslancih, ki je določal, da lahko poslanci po predhodnem obvestilu in če to ne ovira njihovega dela v DZ, opravljajo drugo plačano delo v obsegu največ petine delovnega časa oziroma osem ur na teden. Od trenutnega sklica pa se uporablja splošni zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), natančneje njegov 26. člen, ki omejuje nabor dejavnosti, ki jih lahko poslanci in drugi državni funkcionarji opravljajo poleg svoje funkcije, ter določa tudi postopek, po katerem pridobijo dovoljenje za takšno dejavnost.
Opravljanje dejavnosti z dovoljenjem
Poslanci lahko brez omejitev opravljajo športno ali publicistično dejavnost, vodijo kmetijo ali upravljajo lastno premoženje. Opravljajo lahko tudi pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško in kulturno dejavnost, za kar pa morajo pridobiti dovoljenje mandatno-volilne komisije DZ. Kot so nam povedali v DZ, v trenutnem sklicu takšnega primera niso imeli.
Obstaja pa še dodatna izjema, po kateri lahko poslanci opravljajo tudi druge poklice ali dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka. O tem odloča komisija za preprečevanje korupcije, ki mora presoditi, ali bi opravljanje takšne dejavnosti lahko ogrozilo nepristranskost poslanca. Komisija lahko poslancu določi tudi pogoje in omejitve pri opravljanju druge dejavnosti.
Takšnih primerov je med trenutnimi poslanci pet. Komisija je vsem izdala dovoljenje pod pogojem, da se izločijo iz odločanja v državnem zboru o zadevah, ki zadevajo njihove delodajalce.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza bo lahko do osem ur na teden opravljal delo zdravnika specialista abdominalne kirurgije v Splošni bolnišnici Izola. Do petine delovnega časa bi lahko kot zobozdravnik v zasebnem Zobozdravstvenem zavodu Vergina delal tudi poslanec Demokratov Tadej Ostrc, ki pa je medtem postal minister za zdravje. Na tej funkciji sicer zanj veljajo enake omejitve.
Vinko Levstek iz Slovenske demokratske stranke (SDS) in Dušan Stojanovič iz Gibanja Svoboda bosta lahko opravljala delo matičarja pri porokah – prvi v Ribnici, drugi v Slovenj Gradcu. Poslanec Vladimir Šega pa je sodeloval pri letošnjem Festivalu Lent, vendar je to delo že zaključil, saj je za dovoljenje zaprosil le za obdobje med 26. junijem in 4. julijem letos. Vsi drugi so dovoljenje za opravljanje druge dejavnosti prejeli za celoten mandat.
Kot smo že poročali, se je pod drobnogledom KPK zaradi dela za svoje gradbeno podjetje znašel poslanec stranke Resnica Boris Mijič. Ko je že opravljal poslansko funkcijo, je delal pri projektu prenove ljubljanske železniške postaje, kjer so ga sredi junija tudi opazili na gradbišču. Mijič pri KPK ni zaprosil za dovoljenje za opravljanje drugega dela, račune pa naj bi izdajal prek ženinega s. p.
V SDS poročanje premoženja ponovno izvoljenih zavračajo
Vsi poslanci morajo KPK poročati o premoženju, ki ga imajo ob nastopu funkcije. KPK te podatke med drugim uporablja za preverjanje, ali se je njihovo premoženje med mandatom neobičajno povečalo. Rok za poročanje KPK je za poslance, ki so mandat nastopili z začetkom trenutnega sklica DZ, potekel 11. maja, torej en mesec po začetku mandata.
Zdaj, skoraj dva meseca po izteku tega roka, te obveznosti še vedno ni izpolnilo 15 poslancev, vsi prihajajo iz poslanske skupine SDS. Do prejšnjega tedna sta s poročilom zamujala še dva poslanca iz vrst Svobode, po navedbah stranke zaradi administrativnih ovir, vendar sta v zadnjih dneh to obveznost že opravila.
KPK je že pred enim mesecem, torej slab mesec po izteku zakonsko določenega roka, začela pozivati poslance, naj oddajo poročilo, če tega do takrat še niso storili. Takrat je s tem zamujalo 28 poslancev, od tega 17 iz vrst SDS, štirje iz Svobode, trije iz Demokratov, trije iz Levice ter en poslanec iz skupine NSi, SLS in Fokusa. Od takrat se je sestava poslanskih skupin koalicijskih strank nekoliko spremenila, saj so nekateri poslanci prevzeli funkcije v vladi. Ker postopki še trajajo, KPK ne razkriva imen poslancev, ki zamujajo s poročanjem o svojem premoženju.
Iz poslanske skupine SDS so nam sporočili, da zavračajo ugotovitve KPK, da njihovi poslanci niso poročali o premoženjskem stanju. Trdijo namreč, da ZIntPK ne določa obveznosti ponovnega poročanja za tiste poslance, ki so bili tokrat izvoljeni ponovno in so svoje poročilo oddali že ob prejšnjem sklicu državnega zbora. Kot so še povedali v SDS, je KPK to spremembo »uvedla šele s spremembo svojih pojasnil konec marca 2026, s čimer je razširila zakonske zahteve brez jasne pravne podlage«.
V SDS poleg tega menijo, da nadzor KPK predstavlja zgolj nepotrebno administrativno breme za poslance, saj naj bi ji zakon omogočal, da potrebne podatke sama pridobi iz uradnih evidenc. »Takšno ravnanje je v nasprotju z načeloma zakonitosti in ekonomičnosti postopka ter odpira resna vprašanja o preseganju pristojnosti neodvisnega državnega organa,« so še zapisali.
Iz KPK so na navedbe SDS odgovorili, da iz ZIntPK izhaja, »da bi podatke o premoženjskem stanju morali zavezanci poročati najmanj trikrat, in sicer v enem mesecu po nastopu funkcije, po prenehanju funkcije in tudi eno leto po prenehanju funkcije ali dela. Kar pa je komisija vselej – in to počnemo še vedno – skušala tolmačiti tako, da poročanje zavezancem, ki opravljajo več zaporednih mandatov, prinaša čim manj birokracije. Še vedno pa je to v korist zavezancev, saj jim ni treba poročati po prenehanju funkcije in nato še ob začetku, pač pa le enkrat.« V praksi se je namreč dogajalo, da nekateri državni funkcionarji o premoženju niso poročali več let.
Kot je znano, so se v koaliciji zavezali k temeljiti preveritvi zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja korupcije. Med drugim so napovedali tudi ukinitev KPK in ustanovitev specializirane tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK). Minister za pravosodje Mihael Zupančič, ki prihaja iz kvote stranke Demokrati, je prejšnji teden povedal, da je priprava zakona o SKOK prednostna naloga njegovega ministrstva in da si prizadevajo, »da bo zakon na mizi čim prej«.