Slovenski turizem je leto 2025 sklenil z zelo spodbudnimi rezultati. »Lepa narava in lepa domovina nista dovolj. Brez ljudi, ki delajo v turizmu – brez prijaznosti, nasmehov, trdega dela, tudi ob vikendih in praznikih – takšnih rezultatov ne bi bilo,« je poudaril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in dodal: »Ti rezultati so plod skupnega dela. Turizem je panoga, kjer se uspeh gradi dolgoročno, s sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja ter z jasno vizijo.«
Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister predstavil tudi konkretne ukrepe na področju turizma za leto 2026. Med najpomembnejšimi so novi razvojni razpisi, ki bodo objavljeni v začetku leta, z roki za prijavo do februarja, in dodatna sredstva za razvoj trajnostnih turističnih destinacij. »Za razvojne razpise bomo namenili približno 15 milijonov evrov. Naš cilj je jasen: podpirati projekte, ki prispevajo k višji dodani vrednosti, trajnostnemu razvoju in boljši razpršenosti turističnih tokov,« je povedal minister. Hkrati je bilo jasno povedano, da v tekočem letu ni pričakovati dodatnih razpisov zunaj že načrtovanega okvira. Gre predvsem za zaključevanje razvojnega cikla, ki se je izvajal v preteklem obdobju, in za dokončno realizacijo projektov, za katere so sredstva že zagotovljena.
Razprave o prihodnji usmeritvi turizma se nadaljujejo
V strokovni turistični javnosti se tudi letos krešejo mnenja o prihodnjem razvoju slovenskega turizma. Del stroke zagovarja sproščanje nekaterih omejitev in večjo fleksibilnost, drugi poudarjajo pomen vnaprej določenih meril, nadzora in profesionalnega upravljanja destinacij. Kot kaže, je vprašanje usmeritve turizma še vedno predmet dialoga, saj različni pristopi prinašajo tudi različne posledice za okolje, lokalne skupnosti in gospodarstvo. V ospredju razprav ostaja trajnost. Ob nedavnih napovedih decembrskega preseganja milijona turističnih prihodov se odpira vprašanje, ali Slovenija razpolaga z dovolj natančnimi podatki in ustreznimi analitičnimi orodji za pravilno upravljanje rasti. Odgovor po besedah predstavnikov odločevalcev ni enoznačen, vendar ostaja strateška usmeritev jasna.
Turistična strategija, ki bo v veljavi še dve leti, predvideva zmerno in odgovorno rast. »Strategija jasno govori, da ima Slovenija kot celota še vedno rezerve in zmogljivosti za rast, vendar mora biti ta premišljena,« je bilo poudarjeno. Zato potekajo obsežno zbiranje podatkov, okrepljena komunikacija z destinacijami ter sodelovanje z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi, ki najbolje poznajo svoje okolje in meje sprejemljivosti.
Razpršitev turističnih tokov
Pomembno vlogo pri razbremenjevanju najbolj obiskanih območij imajo tudi investicije. Minister Han je izpostavil, da država trenutno izvaja več strateških naložb: »Gre za pomembne investicije v nastanitvene kapacitete, javno turistično infrastrukturo in decentralizacijo gorskih centrov, kar je eno ključnih orodij za razpršitev turističnih tokov po vsej Sloveniji.« Cilj teh ukrepov je preprečevanje preobremenjenosti posameznih območij in s tem povezanih napetosti v odnosih z lokalnim prebivalstvom.
Eden največjih izzivov slovenskega turizma ostaja pomanjkanje delovne sile. Pomanjkanje kadrov se že kaže v praksi – številni gostinski obrati obratujejo omejeno ali zgolj ob koncih tedna, kar sogovorniki neposredno povezujejo s kadrovskim primanjkljajem. Minister Han je poudaril, da gre za širši problem celotnega gospodarstva, povezan z demografskimi trendi, geopolitičnimi razmerami in zapletenimi administrativnimi postopki. Kot eno izmed možnih rešitev vidi večjo vključenost aktivnih upokojencev.