Celotna lanska proizvodnja elektrike v Sloveniji, ki vključuje tudi gospodinjske sončne elektrarne, je po dostopnih podatkih padla na 13,2 teravatnih ur, kar je 13 odstotkov manj kot v letu 2024. Prevzem elektrike iz tujine je sočasno narasel za 3,5 odstotka in je dosegel 77 odstotkov količin doma proizvedene elektrike, je razvidno iz podatkov Elesa.
Poraba električne energije iz prenosnega omrežja je lani sočasno malenkostno upadla, in sicer za 1,6 odstotka. Odjemalci so prevzeli 10.941,2 gigavatne ure (GWh) električne energije, leto prej 11.024,7 GWh.
Čeprav je TEŠ v začetku leta 2025 uradno začel obratovati kot toplarna in je bilo napovedano zmanjšanje proizvodnje elektrike na 40 do 45 odstotkov preteklih količin, to na lanski proizvodnjo električne energije v Sloveniji ni imelo bistvenega vpliva. »V letu 2025 se struktura ni bistveno spremenila v primerjavi z letom prej,« Dnevniku pojasnjuje družba Eles. Na strukturo prav tako ni opazno vplival oktobrski remont Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
Podatki Elesa potrjujejo izračune Dnevnika, ki smo jih objavili, iz njih pa izhaja, da je po sprejetju interventnega zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki spreminja primarni namen obratovanja TEŠ iz proizvodnje električne energije v proizvodnjo toplotne energije, proizvodnja v Šoštanju lani padla za približno 40 odstotkov.
Tudi brez zakona bi ostalo vse po starem
TEŠ proizvaja približno toliko električne energije, kot bi je proizvajal v primeru, da ga zakonsko ne bi preoblikovali v toplarno in bi vse ostalo po starem, »kar so v lanskem letu znali izračunati mnogi slovenski osrednji mediji,« je včeraj sporočil Eles, ki ga vodi direktor Aleksander Mervar. Kot razlog je navedel razkorak med dejanskimi in predvidenimi (zagotovljenimi) količinami izkopa lignita v Premogovniku Velenje. Izkopane količine lignita zadoščajo za okoli 55 odstotkov letne proizvodnje električne energije v bloku 6 glede na njegovo nazivno moč, skupaj z blokom 5 pa le za 35 odstotkov.
Obenem stroškovna cena električne energije iz TEŠ bistveno presega uvozne cene, v povprečju za približno 80 odstotkov, kar za TEŠ, ki mora električno energijo prodajati po tržnih cenah, pomeni letno izgubo okoli 170 milijonov evrov. Za leto 2025 je bilo potrebno državno nadomestilo za kritje 164 milijonov evrov izgube. Ker so variabilni stroški proizvedene megavatne ure (MWh) električne energije višji od uvoznih cen, bi vsaka dodatno proizvedena MWh pomenila dodatno izgubo, opozarja Eles.
Termoelektrarne proizvedejo petino elektrike
Delež proizvodnje elektrike iz termoenergije v celotni strukturi slovenske proizvodnje lani kljub vsemu ni bistveno upadel. Znašal je 20,5 odstotka, v obdobju 2021–2024 se je gibal med 21,9 in 25,7 odstotka. Na ohranitev več kot petinskega deleža je lani bistveno vplivala tudi Energetika Ljubljana. Proizvodnjo svoje elektrarne in toplarne je povečala za skoraj 200 odstotkov v primerjavi z letom prej. Ljubljanska proizvodnja je s tem dosegla približno 40 odstotkov proizvodnje TEŠ. Povečanje je omogočila nova plinsko-parna enota, je Dnevniku pojasnila Energetika Ljubljana.
»Struktura proizvodnje (po energentih) lahko medletno zaniha tudi do tretjino; ključno je odvisna od hidrologije ter od morebitnega remonta NEK (vsakih 18 mesecev),« poudarja Eles. Lanska hidrologija je bila izrazito slabša kot leto prej. Dravske elektrarne Maribor, največja veriga hidroelektrarn v Sloveniji, so lani proizvedle za tretjino manj elektrike kot leto prej, na Savi je bil upad 15-odstoten. Že omenjeni remont nuklearke ni povzročil zmanjšanja proizvodnje. Uvoz elektrike je narasel za 3,5 odstotka in je za zgolj 13 odstotnih točk zaostal za količino doma proizvedene električne energije, predane v prenosno omrežje Elesa.
Zavajanje gorečega zagovornika TEŠ 6
Eles se je včeraj odzval na trditve Slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike, ki mu predseduje Branko Sevčnikar, bivši sindikalist in nekdanji zagreti zagovornik gradnje bloka 6. Sevčnikar je med drugim trdil, da je bilo nepotrebno, da so šaleško energetiko izločili iz sistema skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). »Po podatkih Elesa smo bili lani v nekaterih obdobjih, ki po porabi niti niso bila rekordna, tudi 70-odstotno odvisni od uvoza, kar je nedopustno. In ravno Eles je bil tisti, ki je s svojimi dvomljivimi strokovnimi argumentacijami favoriziral trgovce z električno energijo, zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema, kar je njegova primarna naloga, pa je bila v strokovnih analizah zapostavljena,« je trdil.
Eles mu očita zavajanje, saj družba ne odloča o usodi šaleške energetike, prav tako se ne ukvarja z nakupom in prodajo električne energije. »Družba Eles je odgovorna za to, da slovenski elektroenergetski sistem deluje zanesljivo,« je zapisala v sporočilu za javnost.
Sevčnikarja je spomnila, da je bila v času gradnje bloka 6 zagotovljena stroškovna cena gigajoula lignita iz Premogovnika Velenje 2,25 evra. Letošnja predlagana cena znaša 7,5 evra. Cena električne energije iz TEŠ 6 je posledično višja kot cene na trgu. Zato šaleško društvo sprašuje, kdo naj bi v Sloveniji kupoval električno energijo iz TEŠ za 80 odstotkov višjo ceno, kot so tržne cene električne energije iz domače proizvodnje in iz uvoza.
Kar zadeva 70-odstotno odvisnost od uvoza, je bila tolikšna v obdobju rednega remonta nuklearke, TEŠ 6 sočasno ni obratoval. »Velja spomniti, da je bila Slovenija v minulih letih tudi več kot 90-odstotno uvozno odvisna,« je sporočil Eles.