Zmagovalci trenutne situacije, v kateri se industrija, podjetja in potrošniki držimo za glave in žepe, so nedvomno družbe, ki proizvajajo električno energijo. V Sloveniji so to elektrarne obeh energetskih stebrov, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energije. Kako so domači proizvajalci izkoristili trenutno krizo?
ABC o prodajanju elektrike
Proizvajalci lahko električno energijo prodajo na več načinov. Zelo poenostavljeno povedano; lahko jo vnaprej preko dolgoročnih pogodb, pri čemer pogodbene stranke od proizvajalcev zakupijo različne količine elektrike, ki še ni proizvedena, in za različno časovno obdobje, tudi za več let vnaprej. Na tak način električno energijo kupujejo veliki industrijski porabniki in gospodarstvo ter dobavitelji električne energije. Po drugi strani pa lahko proizvajalci električno energijo prodajo tudi iz danes na jutri ali celo v istem dnevu. Takšna prodaja poteka preko borze, cene pa se oblikujejo po preprosti ekonomski logiki ponudbe in povpraševanja. Proizvajalci načeloma vnaprej prodajo večino, približno 80 odstotkov načtovane proizvodnje električne energije, na borzi približno 20 odstotkov. Medtem ko so cene za dolgoročno prodajo in odkupe relativno stabilne, na kratkoročnem trgu, nasprotno, zelo nihajo.
Ob začetku pandemije je bila elektrika poceni, saj je gospodarstvo padlo v mrtvi tek in povpraševanja tako rekoč ni bilo.V lanskem letu so nato cene električne energije začele strmo naraščati, saj je gospodarstvu znova začelo delati s polno močjo, s tem pa so se nenadoma povečale potrebe po energiji. A ne zgolj to. Cene električne energije so odvisne tudi od cen drugih energentov, predvsem plina; cena elektrike se namreč oblikuje na podlagi stroškov mejnih evropskih elektrarn, torej tistih, ki jih zaženejo ob presežnem povpraševanju, to pa so v zadnjih letih plinske (pred nekaj leti so bile premogovne in tako je cena premoga vplivala na ceno elektrike). Tako so tudi vrtoglave cene plina prispevale k visokim, na začetku zime celo rekordnim cenam električne energije na borzah. Na slovenski borzi BSP je bila 8. marca najvišja borzna cena električne energije za prodajo za dan vnaprej 700 evrov na megavatno uro, 11. marca pa denimo najnižja cena (ob 4. uri ponoči) in sicer 123 evrov. Za primerjavo, pred nekaj leti je bila borzna cena za megavatno uro tudi le 30 evrov.
Kdo je špekuliral?
Kako so to izkoristili proizvajalci v Sloveniji? Če bi v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) nekoliko špekulirali in elektriko poskušali prodati na borzi, bi lahko poželi velikanski dobiček, celo odplačali znaten del svojega posojila, ki je ob koncu leta 2020 znašal 400 milijonov evrov. Mimogrede Teš se je lani za las izognil insolventnosti, leto prej pa zaključil z 280 milijonov evrov izgube. Če bi denimo TEŠ danes prodal vso elektriko, ki jo bo proizvedel prihodnje leto, bi imel letos, takole čez palec, sto, morda dvesto milijonov evrov dobička, ocenjujejo poznavalci.
Je Teš izkoristil trenutno situacijo in popravil svoje bilance? Na kratko, ne. Na HSE so odgovorili, da so »zaradi vnaprejšnjega časovnega in količinskega ščitenja proizvodnje večjih proizvodnih obratov trenutne volatilnosti na trgu neznatno povezane z rednim poslovanjem, kar velja tudi za družbo TEŠ.« Elektriko so torej prodali že pred visokimi cenami. Podrobnosti niso razkrili, saj pravijo, da občutljivih poslovnih in tržnih podatkov, kot so medletne proizvodne, prodajne in odkupne cene ne morejo razkrivati. So pa vendarle dodali, da je družba TEŠ lani poslovala »dobro« in po več letih uspešno zaključila poslovno leto.
Špekulacijo onemogočajo fiksni stroški
Tudi družbi Gen energija so večji del električne energije za leto 2022 prodali že pred ekstremnimi cenami v decembru 2021, ko so prodajali le toliko, kolikor je likvidnost trga omogočala. Večino električne energije prodajajo za vsaj eno leto vnaprej, saj imajo v skupini proizvodne objekte z visokimi fiksnimi stroški, so povedali. »Pri ekstremnih cenah je pogosto zelo težko, včasih nemogoče sklepati posle,« dodajajo. Ne glede na izredno visoko ceno 8. marca, to ne pomeni, da je bil po tej ceni tudi dejansko sklenjen kakšen posel.
Na srednjeročnem in kratkoročnem trgu v Gen energiji tako prodajajo, pa tudi kupujejo, energijo le za optimizacijo portfelja; v povprečju je prodajo dvakrat več kot je morajo kupiti. »Zato trenutne visoke cene nimajo ključnega vpliva na poslovne rezultate družbe. A vendar bi lahko krojile rezultat tudi, če bo zaradi izjemno slabe hidrologije določen del leta potrebno kupovati električno energijo na trgu, da se zadosti pogodbenim obveznostim,« so še izpostavili.
»Trenutne cene na trgu električne energije so zelo visoke, situacija je izjemno zahtevna in nikakor ni vzdržna, kajti če si gospodarstvo energije ne more privoščiti, to negativno vpliva tudi na energetske družbe. V skupini Gen namreč 70 odstotkov vse energije odjema gospodarstvo. Cene električne energije in plina pomembno vplivajo na poslovanje in konkurenčnost večjega dela gospodarstva, kar lahko predstavlja velike težave v prihodnjih letih. Evropa in Slovenija sta trenutno pred velikimi strateškimi izzivi, če želimo tudi v prihodnje zagotavljali nemoteno oskrbo z električno energijo,« opominjajo, gotovo z mislimi na projekt drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
