Nepremičninsko podjetje Douglas Elliman, ki trenutno za države naslednice SFRJ (Slovenijo, Hrvaško, BiH, Srbijo in Makedonijo) prodaja dve nekdanji jugoslovanski diplomatsko-konzularni nepremičnini v New Yorku, bo predvidoma do konca leta prodalo še nekdanje jugoslovansko veleposlaništvo v Bonnu, rezidenco in veleposlaništvo v Tokiu ter rezidenco in veleposlaništvo v Bernu. Iz vseh poslov naj bi pet držav naslednic dobilo več kot sedemdeset milijonov evrov. Točnega končnega izkupička se še ne da oceniti, saj je to odvisno od točnih prodajnih cen.
Po delitvenem ključu bo Sloveniji vsekakor pripadlo 14 odstotkov kupnine. »Ocenjujemo, da bomo imeli do konca leta na razpolago od 10 do 20 milijonov evrov,« je pričakovanja kupnin nekdanjih diplomatsko-konzularnih predstavništev previdno orisal Stanislav Vidovič, generalni sekretar zunanjega ministrstva.
Številna veleposlaništva in rezidence čakajo na obnovo
Prodaja nepremičnin v Bonnu, Tokiu in Bernu se še ni začela, nepremičninsko podjetje Douglas Elliman mora namreč sprejeti še prodajne dogovore s partnerskimi agencijami, kar naj bi se zgodilo maja. V tem mesecu naj bi bil tudi dokončno prodan nekdanji konzulat SFRJ v Milanu, ki je pripadel Sloveniji. Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da naslednice poskušajo vse nepremičnine prodati po višjih cenah, kot je bila njihova vrednost ocenjena leta 1991. »O višini cen, ki bi jih lahko dosegli, ne želim govoriti, da ne bi tako prišlo do znižanja cen na nepremičninskem trgu,« pravi Vidovič.
S prilivi od prodaje nepremičnin se bo tako precej okrepil proračun MZZ, kjer je v zadnjih letih zaradi finančne krize manjkalo tudi za vlaganje v obnovo obstoječih diplomatsko-konzularnih objektov. Zaradi varčevalnih ukrepov se je zaprlo pet veleposlaništev (na Švedskem, Finskem, Portugalskem, Irskem, prav tako so zaprli generalni konzulat v New Yorku). »Krizo smo premostili tako, da smo plačevali najemnine in nismo kupovali novih nepremičnin,« pravi Vidovič. Vsaj del okrnjene slovenske diplomatsko-konzularne mreže utegnejo zdaj s pridobljenimi kupninami nepremičnin nekdanje SFRJ obnoviti, del sredstev pa bodo namenili za širitev veleposlaniške mreže. Zamenjati bi bilo treba veleposlaništvo na Kitajskem, obnove so potrebna veleposlaništvi v Rimu in Budimpešti, rezidenca v Berlinu, dodatne investicije pa bodo potrebne tudi na veleposlaništvu v Parizu. Med večjimi obnovitveni projekti bo še obnova stalnega slovenskega predstavništva v Bruslju, tudi zato, ker bo Slovenija leta 2021 ponovno predsedovala EU, ocenjujejo na MZZ.
Odprtje veleposlaništva v Maroku bo najlažje
Zunanji minister Karl Erjavec je pred časom napovedal, da bo Slovenija letos odprla veleposlaništva v Maroku, Bolgariji, na Finskem in v Zalivu (v Abu Dabiju), prihodnje leto pa še v Tanzaniji. Koliko nepremičnin v državah z novimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi bodo dejansko kupili, na zunanjem ministrstvu še ne vedo povedati. Šele zatem, ko bo vlada sprejela odločitve o odprtju veleposlaništev, bodo namreč opravili analize nepremičninskih trgov. Tehtali pa bodo, kaj je bolj ugodno za državni proračun: nakup ali najem prostorov. Pri načrtih širitve diplomatsko-konzularne mreže državi ne bo treba zelo globoko seči v žep za odprtje veleposlaništva v Maroku. Država je namreč nekdanjo rezidenco in veleposlaništvo SFRJ že prevzela, zdaj pa se pripravljajo na obnovo rezidenčne stavbe, ki naj bi služila kot veleposlaništvo. Odločitev, kaj se bo zgodilo z nekdanjo stavbo veleposlaništva SFRJ v Rabatu, v Ljubljani še niso sprejeli.
Skupno je Slovenija prevzela deset nekdanjih diplomatsko-konzularnih nepremičnin nekdanje SFRJ (v Washingtonu, Celovcu, Milanu, Rimu, Brasilii, Sao Paulu, Rabatu, Bamaku in dve v Dar es Salaamu). Od vseh prevzetih nepremičnin Slovenija aktivno uporablja nekdanjo veleposlaništvo SFRJ v Washingtonu, kjer je zdaj slovensko veleposlaništvo, in nekdanji generalni konzulat SFRJ v Celovcu, ki je postal slovenski konzulat, za obnovo pa je predvidena tudi stavba nekdanje rezidence veleposlanika SFRJ v Rimu. Nepremičnini v Braziliji sta v slabem stanju, nekdanje veleposlaništvo SFRJ v malijski prestolnici Bamako pa Slovenija oddaja za okoli 500 evrov na mesec.
